Če zakonodaja ne omogoča omejitve poslovanja z izraelskimi družbami, spremenimo zakonodajo

Po sušnih letih koronske prizemljenosti se Letališču Jožeta Pučnika obetajo boljši časi, število potnikov se povečuje, trendi kažejo, da naj bi do konca leta tam našteli okoli 1,5 milijona potnikov. Zdaj letališče ponuja malo več kot 170 poletov na teden na 26 destinacij.

Eden izmed teh poletov je, ponovno, neposredni polet v Tel Aviv z letalsko družbo Israir. Israiru je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, 26. februarja 2025 izdalo dovoljenje za mednarodni redni zračni prevoz. Ne prvič, podobna dovoljenja so bila izdana že leta 2022, 2023, 2024. Gre za ustaljen postopek, med katerim ministrstvo preveri, ali prevoznik izpolnjuje varnostne zahteve in pogoje, določene z letalskimi predpisi EU in pravnimi akti Slovenije.

Ta avtomatizem je naletel na oviro. Levica in Gibanje za pravice Palestincev sta se vprašala, zakaj v času, ko se v Gazi dogaja genocid, Slovenija sodeluje s to letalsko družbo. Israir Airlines je v lasti podjetja Rami Levy Hashikma

Marketing, ki upravlja verigo 44 diskontnih supermarketov. Februarja 2020 je Organizacija združenih narodov to podjetje uvrstila na seznam tistih, ki poslujejo v nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. »Kakšen signal pošiljamo kot država, če smo po eni strani polni človekoljubnih pozivov in obsodb genocida, po drugi pa dovoljujemo, da se nadaljuje (in povečuje) posel kot običajno?« se sprašuje poslanec Levice Matej Vatovec. Ministrica Bratušek, ki obsoja morijo v Gazi, je na to odgovorila, da je bila »upoštevana vsa veljavna zakonodaja, ki ne omogoča kakršnegakoli drugačnega ravnanja. Če bo prišlo do kakršnihkoli novih dejstev, ki bodo ministrstvu omogočala drugačno ravnanje, bo ministrstvo ustrezno ukrepalo.«

Slovenija je del EU, ta pa sankcij zoper Izrael ne bo sprejela, vendar to ne pomeni, da ima naša država zvezane roke. Ni treba biti posebno bister, da ugotoviš, kako to počno drugi. Denimo Irska. Ta z Izraelom nima neposredne letalske povezave, zaradi varnostnih zadržkov niti Ryanair ne leti v Izrael. Na Irskem nastaja zakonodaja, ki naj bi prepovedala uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Zakon se opira na mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ), ki je ugotovilo, da »je z izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj kršeno mednarodno pravo«. Zato sodišče poziva, da se države članice »vzdržijo gospodarskih ali trgovinskih poslov z Izraelom v zvezi z okupiranim ozemljem ali njegovimi deli«.

Če Slovenija z jasnimi političnimi obsodbami Izraela misli resno, bi lahko sledila irskemu zgledu. Vlada bi lahko pripravila poseben zakon, ki bi prepovedal ali vsaj resno omejil sodelovanje s tistimi izraelskimi podjetji, ki neposredno ali pa posredno delujejo na zasedenih ozemljih. Torej tudi z letalsko družbo Israir.

Kaj pa skupna evropska trgovinska politika in pravila EU, ki naj bi takšne enostranske ukrepe omejevali? Takis Tridimas in Panos Kutrakos, prvi je bil pravni svetovalec v evropskem parlamentu, drugi je eden od urednikov revije European Law Review, v pravnem mnenju, ki je ena izmed podlag za odločanje v irskem parlamentu, trdita, da je sprejetje tovrstnega zakona »obveznost države« in da tudi pogodba o delovanju EU dopušča izjeme. Sklicujeta se na presojo Sodišča Evropske unije v primeru Schmidberger proti Avstriji. Avstrijske oblasti so davnega leta 1998 dovolile zaporo avtoceste, tam je potekal okoljevarstveni protest, zato je transportno podjetje Schmidberger tožilo Avstrijo. Trdilo je, da je šlo za kršitev načela »prostega pretoka blaga«. Sodišče se je s to trditvijo strinjalo, a je hkrati poudarilo, da je lahko omejitev ekonomskih svoboščin, denimo, če gre za pravico do svobode izražanja, utemeljena.

Zakaj potem ne bi bila utemeljena tudi prepoved poslovanja s podjetji in uvoz blaga z ozemelj, kjer se po mnenju haaškega Meddržavnega sodišča dogajajo kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava?