Slovenska manjšina v Avstriji bo dobila manj finančnih sredstev, kot je pričakovala 

Pod pritiskom

Avstrijski parlament te dni sprejema proračun za tekoče in prihodnje leto, v njem pa je med drugim predvideno zmanjšanje financiranja manjšinskih skupnosti. Že letos bi bilo na voljo 189 tisoč evrov manj projektnega denarja, prihodnje leto pa 599 tisoč evrov manj kot do zdaj.

Financiranje manjšinskih organizacij v Avstriji je sestavljeno takole: osnovno financiranje znaša 5,5 milijona evrov, ta znesek se ne bo spremenil – deleže teh osnovnih sredstev dobi vsaka manjšina, največ koroški Slovenci. 850 tisoč evrov na leto je namenjenih manjšinskim medijem, 660 tisoč pa medkulturnim dejavnostim; tudi ti dve postavki se ne bosta spremenili. Avstrijska vlada pa predlaga, da se zmanjšajo sredstva, namenjena drugim skladom, torej vsemu drugemu. Do zdaj je bilo to nekaj več kot milijon evrov, prihodnje leto pa bo nekaj več kot pol milijona.

Bernard Sadovnik, župan občine Globasnica in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji, pa tudi predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost, je v odprtem pismu avstrijsko vlado pozval, naj pred sprejetjem proračuna iz njega umakne znižanje financiranja in naj podporo ne le ohrani, temveč celo poveča ali pa vsaj uskladi z inflacijo. Meni, da bo načrtovano zmanjšanje »prizadelo prav tiste društvene, izobraževalne in kulturne pobude, ki z veliko zavzetostjo gradijo mostove, spodbujajo dialog in omogočajo živo večjezičnost. Posebej prizadeti bodo nujno potrebni projekti za pospeševanje manjšinskih jezikov in medkulturno izobraževanje.«

Lukas Kuster, tiskovni predstavnik ministrice za integracijo Claudie Plakolm, je pojasnil, da je zmanjšanje sredstev posledica spremenjenih prednostnih nalog. V zadnjih letih sta bili prednostni nalogi gradnja in obnavljanje infrastrukture, zato je bilo tem skladom namenjenega več denarja, zdaj pa se država spet osredotoča na bolj klasične projekte. Razloga, zakaj tudi ti klasični projekti ne bi mogli dobiti prav toliko sredstev kot infrastruktura, ni, je pa prikladen izgovor za avstrijsko vlado.

Zmanjšanje sredstev ni edini pritisk, ki ga čutijo Slovenci v Avstriji. Na avstrijskem Štajerskem je deželni glavar iz Avstrijske svobodnjaške stranke Mario Kunasek predlagal, da bi se za uradno himno dežele Štajerske v deželno ustavo vpisala Dachsteinlied, Dachsteinska pesem, ki je nastala v 19. stoletju, opeva pa tudi slovensko ozemlje, obrežja Save in vinograde ob Dravi. Poskus vpisa v ustavo je spodletel, zdaj pa skrajno desna FPÖ in desna ÖVP poskušata pesem vključiti v zakon o deželnih simbolih. Slovenija spremembi zakona nasprotuje, to je državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin na sestanku povedal tudi namestnici deželnega glavarja avstrijske Štajerske Manueli Khom. Slovenija zavrača relativizacijo načela ozemeljske celovitosti in suverenosti. Manuela Khom pa odgovarja, da v deželi Štajerski pesmi ne razumejo »kot teritorialno zahtevo. Gre za tradicionalno pesem, ki se zapoje ob koncu vsake prireditve na Štajerskem.«