Anketa / Državljani Slovenije naklonjeni sankcijam zoper Izrael

Podporo sankcijam Slovenije proti Izraelu zaradi njegovega ravnanja v Gazi je izrazila dobra polovica vprašanih, okoli 30 odstotkov pa jih temu nasprotuje

Slovensko javno mnenje je naklonjeno sankcijam in ukrepom zoper Izrael, je danes pokazala anketa, ki jo je za Delo izvedel inštitut Mediana. Podporo sankcijam Slovenije proti Izraelu zaradi njegovega ravnanja v Gazi je izrazila dobra polovica vprašanih, okoli 30 odstotkov pa jih temu nasprotuje.

Od propada prekinitve ognja v marcu je Izrael zaostril napade v Gazi. Odtlej je bilo po navedbah palestinskih oblasti ubitih že več tisoč ljudi, skupno pa od oktobra 2023, ko je Izrael sprožil ofenzivo v odgovor na napad gibanja Hamas, že več kot 54.600. Združeni narodi so nedavno opozorili tudi, da je večina prebivalcev Gaze po 11-tedenski izraelski blokadi enklave ogrožena zaradi lakote.

Da bi Slovenija zaradi izraelskega ravnanja v Gazi morala uvesti sankcije in ukrepe zoper Izrael, meni 50,5 odstotka vprašanih. 29,8 odstotka anketiranih jih temu nasprotuje, 19,6 odstotka pa jih je o vprašanju neodločenih.

Anketirani, ki sankcije podpirajo, so se v anketi inštituta Medina lahko opredelili do treh konkretnih ukrepov proti Izraelu.

Uvedbo embarga na uvoz orožja v Izrael in iz njega je podprla velika večina med njimi, prav tako tudi uvedbo trgovinskih sankcij na evropski ravni. Prekinitvi bilateralnih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom so medtem naklonjene tri četrtine tistih, ki sankcije podpirajo.

Uvedbi sankcij in ukrepov so nadpovprečno naklonjeni volivci vseh treh koalicijskih strank. Največja je podpora med volivci Levice, kjer ji je temu naklonjenih 85 odstotkov vprašanih. To vprašanje sicer presega tradicionalno delitev v slovenski politiki, saj uvedbo sankcij in ukrepov podpira tudi velik del podpornikov Izraelu zelo naklonjene stranke SDS, piše Delo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je maja med svojim nagovorom v Evropskem parlamentu ravnanje Izraela v Gazi označila za genocid.

Z njeno oceno se strinja 64 odstotkov vprašanih, 23,2 odstotka anketiranih jih je dejalo, da se s tem ne strinja, 12,8 odstotka vprašanih pa jih je glede tega neodločenih.

Tudi vprašanje genocida v Gazi po pisanju Dela presega običajne politične ločnice in delitve v državi, saj se s predsednico glede tega strinja tudi velik delež volivcev opozicijskih strank.

Anketo je med 2. in 5. junijem za časnik Delo opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana na vzorcu 715 oseb.