Kaj bomo s Trgom republike?
Ljubljanski osrednji Trg republike in stavbe, ki ga obkrožajo, so na prelomnici. Če država ne bo prepoznala, kaj se dogaja, lahko kaj kmalu postane trg duhov.

Trg republike: Maxi in NLB
© Gašper Lešnik
Dela na takratnem Trgu revolucije so se začela v šestdesetih letih, ko se je pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela graditi podzemna garažna hiša, leta 1965 je zrasel še prizidek h Gimnaziji Jožeta Plečnika (Šubičevi gimnaziji), ki stoji ob trgu. Leta 1971 je Ljubljana dobila Maximarket in stolpnico TR2, v katero se je preselila Ljubljanska banka, današnja NLB, nekaj let kasneje je bila dokončana še druga stolpnica, TR3, v kateri je dobila prostore takratna industrijska velikanka Iskra. Obširna dela so se končala leta 1982 s koncem graditve Cankarjevega doma. Nasproti trga republike od leta 1959 stoji stavba slovenskega parlamenta, še prej skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je zasnoval Vinko Glanz. Do leta 2014 je bilo na trgu urejeno parkirišče, danes pa je tam odprta ploščad.