Jörg Blech

 |  Mladina 24  |  Družba

Medved v ribniku

Rjavi medvedi se tudi v italijanskih Alpah uspešno širijo. In Italijani se prav tako sprašujejo: jih odstreliti ali potrpeti?

Slika je simbolična in je iz slovenskega gozda

Slika je simbolična in je iz slovenskega gozda
© Janez Zalaznik

Francesca Michelon se ne boji sama iti v gozd. »Saj medved vendar ne preži za vsakim drevesom in čaka, da bo koga ubil,« pravi mlada gozdna inšpektorica, ki dela v Alpah v italijanski provinci Trentinsko - Zgornje Poadižje. Vseeno je poskrbela za zaščito in v levem žepu nosi obrambno pršilo, v desnem pa beretto.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jörg Blech

 |  Mladina 24  |  Družba

Slika je simbolična in je iz slovenskega gozda

Slika je simbolična in je iz slovenskega gozda
© Janez Zalaznik

Francesca Michelon se ne boji sama iti v gozd. »Saj medved vendar ne preži za vsakim drevesom in čaka, da bo koga ubil,« pravi mlada gozdna inšpektorica, ki dela v Alpah v italijanski provinci Trentinsko - Zgornje Poadižje. Vseeno je poskrbela za zaščito in v levem žepu nosi obrambno pršilo, v desnem pa beretto.

Njena previdnost ni pretirana. Na območju med Južno Tirolsko in Gardskim jezerom se namreč širi evropska podvrsta rjavega medveda, Ursus arctos, ki je tu tako kot skoraj povsod v Alpah že skoraj izumrla. A pred četrt stoletja so živalovarstveniki v sosednji Sloveniji ujeli tri samčke in sedem samičk ter jih izpustili v Trentinskem.

Tako uspešno, kot so se vživeli v novo okolje, so se tudi razmnoževali in po ocenah naj bi danes provinco poseljevalo sto rjavih medvedov, ki se jim je lani pridružilo še 26 mladičev. Do 350 kilogramov težki vsejedi ljudem povzročajo preglavice, saj plenijo čebelje panje, kradejo jabolka in jedo smeti iz smetnjakov. Na neki kmetiji v vasi Covelo si je medved marca letos najprej privoščil tri kokoši, čez nekaj dni pa še dve gosi. Ob tretjem obisku se je osvežil v ribniku.

Če se medved počuti ogroženega, tudi napade človeka. Po letu 2014 so v Trentu dokumentirali najmanj devet primerov takšnih napadov. Aprila 2023, na primer, je 26-letni domačin Andrea Papi med tekom naletel na samico s tremi mladiči. Ubila ga je. Julija 2024 je francoski turist prekrižal pot medvedu in žival ga je ranila po rokah in nogah. Danes nemško zunanje ministrstvo v navodilih za potovanje v tujino svari pred medvedi v Trentinskem, slikoviti pokrajini, poraščeni z gozdovi in posejani z jezeri, kjer leži tudi gorovje Brenta. Tu vsako poletje dopustuje okrog tri milijone ljudi.

Z vidika zoologov je vnovična naselitev medvedov veličasten uspeh, je poudaril Claudio Groff iz urada za divje živali v glavnem mestu province Trentu, pristojen za volkove, rise in medvede. V čudovitih mešanih gozdovih na območju je menda dovolj prostora in hrane za še veliko več medvedov. »A trenutna populacija okoli sto odraslih živali bi lahko bila že prevelika, če upoštevamo družbene posledice,« je dodal. Po napadih v zadnjem času se domačinom sobivanje z medvedi komaj še zdi mogoče.

Tudi drugod po Evropi so začeli dvomiti o sobivanju. Visoke Tatre, Dinarsko gorstvo in Karpati so raj za medvede. Njihova populacija se povečuje, samo na jugu Slovenije živi 800 primerkov, v Romuniji po ocenah 12.000. Tudi v Kantabrijskem gorovju na severu Španije in v Pirenejih so se udomačile te velike živali. V deželi Abruci poleg tega prebiva še okoli 50 pripadnikov podvrste marsiškega rjavega medveda.

Tudi drugod po Evropi so začeli dvomiti o sobivanju. Visoke Tatre, Dinarsko gorstvo in Karpati so raj za medvede. Njihova populacija se povečuje, s tem pa tudi skrbi.

Vrnitev medveda spominja na vrnitev volkov, ki so danes spet doma po velikem delu Evrope. Odločilna razlika je, da na naši celini ni znanih smrtnih primerov napada volka na človeka, medvedi pa imajo na vesti več človeških življenj, in to ne le v Italiji.

Julija lani je medved ubil devetnajstletno pohodnico v južnih Karpatih; to je v dvajsetih letih že 26. žrtev medvedov v Romuniji. Na Slovaškem je medved od leta 2021 ubil štiri ljudi, marca lani je tako umrl moški, ki se je odpravil na sprehod blizu svoje hiše. V Sloveniji je zgolj pred dvema tednoma medved poškodoval sprehajalko.

V provinci Trentinsko naj bi z akcijskim načrtom dosegli, da bi domačini in turisti spet lahko brezskrbno šli na pohod in sprehod. Predvideva opazovanje medvedov in njihovega vedenja glede na najrazličnejše dejavnike, da bi se lahko pravočasno in načrtno odzvali na potencialno nevarne živali.

Italija je sestavila tudi ekipo za nujne primere. V njej je poleg inšpektorice Francesce Michelon tudi gozdar Lorenzo Pincigher. Na obhodih ju spremlja lovski pes pasme zahodnosibirska lajka, ki jo vzrejajo tudi za lov na medvede v tajgi. Večina medvedov v Trentinskem je aktivna ponoči, sta pripovedovala člana ekipe. Vendar ima vsak medved svojo osebnost, nekateri se ne bojijo človeka in se približajo tudi njivam, kmetijam in vasem, kjer iščejo hrano. Na prvi pogled napadi brez povoda na človeka spadajo v najhujšo kategorijo, je presodil strokovnjak za divje živali Groff. »Takšno vedenje je z biološkega zornega kota normalno, čeprav redko, za ljudi pa kljub temu nesprejemljivo.« Če medved vpadljivo korači okrog hiš in dvorišč, se aktivira ekipa za nujne primere. Izpusti dva psa, ki obkrožita preveč drznega medveda. Gozdar vanj strelja gumijaste izstrelke, da bi ga preplašil, pri tem ga s pravim orožjem varuje sodelavec.

»Psi lajajo kot nori, mi pa kričimo,« je pripovedoval Lorenzo Pincigher. Medveda tako prepodijo nazaj v podrastje in mu ne sledijo. Tihi gozd proč od sprehajalnih poti mora ostati njegovo zavetje, tako naj bi mu zbudili pogojni refleks in ga naučili, da so človeški glasovi in pasji lajež povezani z bolečino, zato je bolje, da se umakne, če se znajde blizu ljudi ali psov.

Včasih pa upravitelj gozdov ne vidi druge rešitve kot odstrel. Takšno odločitev so morali sprejeti tudi za medvedko, ki se je skotila leta 2006 v Trentinskem in je po svojih starših dobila kratico JJ4: po mami Jurki in očetu Jožetu. Večkrat se je namreč vedla, kot da bo napadla, junija 2020 pa se je res lotila pohodnikov, očeta in sina. Oče je novinarjem pozneje pripovedoval, da so se dejansko spopadli.

»Ugriznila me je v nogo, roko, v dlan druge roke. Nato je kot po čudežu odšla, a bi naju lahko oba ubila.«

Po incidentu je vlada province sklenila, da medvedko odstreli. Sodelavci gozdarske službe so napisali pismo, v katerem so odločitev podprli, vendar so jo zaščitniki živali s pravnimi sredstvi spodbijali in na najvišjem upravnem sodišču v Rimu zmagali. Sodniki so razsodili, da medvedka ni dovolj nevarna za odstrel in JJ4 je smela še naprej uživati v svobodi, le opremili so jo z zapestnico, da so lahko spremljali, kje se giblje. Uprava za divje živali v Trentinskem je leta 2021 in 2022 trikrat opozorila pred medvedko, a brez učinka, in sledila je smrt tekača Andrea Papija. Aprila 2023 je v gozdu naletel na medvedko JJ4 z mladiči; genska analiza je nedvoumno pokazala, da ga je ubila prav ona.

Vlada province je nato odločila, da je medvedko treba uloviti in uspavati, a zadeva je spet šla na sodišče. Takrat so sodniki razsodili, da mora medvedka iz varnostnih razlogov živeti v ujetništvu. Namestili so jo na ograjeno območje, skrito na zemljišču drevesnice na obrobju Trenta. Julija naj bi jo preselili v ogrado v Nemčiji ali park za volkove in medvede v Schwarzwaldu, nekakšen majhen živalski vrt, kjer so dom našli različni cirkuški medvedi in medvedi, ki so kot atrakcija živeli v ujetništvu.

V Schwarzwaldu so za JJ4 že uredili ogrado s tri metre in pol visoko ograjo, dodatno varovano proti izkopavanju, ki jo bodo 24 ur na dan nadzorovali s kamerami. Čeprav so ji namenili veliko prostora, se medvedka mogoče ne bo navadila ujetništva. V nasprotju z medvedi, ki so odraščali za ograjo, imajo divji medvedi izrazit nagon po svobodi. Za ogrado so namenili okrog milijon evrov.

Claudio Groff je kritičen do živalovarstvenikov in sodišč v svoji domovini. »Italijani žal gledajo preveč čustveno in premalo tehnično,« je zavzdihnil. Ko gre za medvede, je takšno izhodišče zgrešeno. S peščico problematičnih medvedov bi po njegovem mnenju morali hitro opraviti. Ljudje bi bili mirnejši, medvedja populacija bi se ohranila, hkrati pa bi ravnali v duhu zaščite živali in ohranjanja vrst.

Tako ravnajo na primer v Sloveniji, kjer je odstrel sestavni del uravnavanja populacije, a kritike niso dosti manjše. Na Slovaškem nameravajo po novem ravnati podobno in so po smrtnem napadu marca letos odstrelili 350 od skupno 1200 svobodno živečih primerkov. V Italiji očitno vendarle spoznavajo, da za vse problematične medvede ni prostora v rezervatu ali živalskem vrtu. Lani so v Trentinskem odstrelili tri rjave medvede, saj so glede na merila akcijskega načrta postali prenevarni. Ni mogoče izvedeti, kdo točno jih je ustrelil, da strelcev ne bi po nepotrebnem izpostavljali pozornosti živalovarstvenikov.

Trenutno ni v Trentinskem glede medvedov nič novega, pravi Groff. Živali so se razkropile, vsi primerki se vedejo primerno in nobeden ni pristal na seznamu za odstrel. Samčke v iskanju družice vleče čez mejo in tako so nekatere videli v Švici, Avstriji, Nemčiji. A na teh območjih in tudi Južnem Tirolskem se vrsta ne bo vnovič naselila, napoveduje Groff, ker prebivalci ne bodo dovolili. Bavarske oblasti so že pred leti odobrile odstrel vseh medvedov. Italijanski medvedi so si drznili obiskati tudi švicarski kanton Graubünden in tudi tam so jih hitro spravili s poti. 

© 2025 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.