Intervju / »Ko gre za orožje, začne denar rasti na drevesih«

Za trenutek se je že zdelo, da ne bo prispel v Slovenijo. Na zagrebškem letališču, kjer naj bi pristal z letalom, je prišlo do nenavadnega zapleta: med pristankom je na tamkajšnji travnati površini namreč nasedlo zasebno letalo, zato so morali letališče za nekaj časa zapreti za promet. »To je bila zagotovo zarota!« se je zasmejal Édouard Louis (1992), ko se nam je vendarle uspelo usesti z njim za pogovor. In res je vse skupaj zvenelo malce ironično. Enemu najvidnejših francoskih pisateljev in intelektualcev, ki je zaslovel s pisanjem o sebi in svoji družini, o odraščanju v delavskem razredu in okolju ter razrednem nasilju – je avtor knjig, kot so Spremeniti se: metoda, Kdo mi je ubil očeta, Boji in preobrazbe neke ženske ... –, je obisk pri nas skorajda preprečilo nasedlo zasebno letalo. V Ljubljani sta ga na treh različnih dogodkih ta teden gostili Založba /*cf ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.

Če politika lahko ubija, kot ste zapisali v Kdo mi je ubil očeta, kdo je potemtakem prvi na vrsti za odstrel?

Bolj ko si podrejen, bolj si izpostavljen politiki. Ko imaš privilegije, denar, diplomo, možnost potovati in tako naprej, takrat te politika manj prizadene, ker se lahko izogneš njenemu vplivu. Za podrejene pa je politika prekletstvo, ki se mu ni mogoče izogniti. V knjigi Kdo mi je ubil očeta opisujem, kako sta vladi Nicolasa Sarkozyja in Jacquesa Chiraca zniževali socialne transferje in ukinjali povračila stroškov za nakup nekaterih zdravil. Moj oče, ki je zbolel zaradi dela v tovarni, jih je zato prenehal kupovati. Oblast je bila tista, ki je pomagala poslabšati njegovo zdravstveno stanje. Vladajoči razred, razen v izjemnih okoliščinah, nikoli ni tako izpostavljen politiki.