Uredništvo

 |  Družba

Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni 

Odnos Slovencev do druge svetovne vojne po osemdesetih letih temelji na politični polarizaciji

Letošnje praznovanje na Prešernovem trgu ob Dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in proslavi ob osvoboditvi Ljubljane © Janez Zalaznik

Praznovanje na Prešernovem trgu ob Dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in proslavi ob osvoboditvi Ljubljane leta 2021 (v času tretje Janševe vlade)
© Janez Zalaznik

V članku z naslovom Patriotizem, kulturni boj in profit, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je druga svetovna vojna eno izmed najbolj kritičnih obdobij v slovenski zgodovini.

"Druga svetovna vojna in dogajanje po njej (povojni obračuni, poboji, socializem kot sistem) sta tako v kulturnem boju dobila osrednjo vlogo. V nasprotju z zahodnimi državami, pa tudi z vzhodnonemško NDR, kjer sta bila defašizacija in denacifikacija šibki, nedosledni ali sploh neizvedeni, je bil v Sloveniji celoten državni aparat postavljen na novo, iz pripadnikov partizanskega gibanja. Katoliška cerkev je bila strogo omejena na versko dejavnost, z omejenim vplivom na politiko. Vse to je samo po sebi sčasoma predvsem na površini, a tudi v medsebojnih odnosih ene in druge strani prineslo nekakšno pomiritev," je zapisal Božo Repe. 

"Današnje generacije se razsežnosti druge svetovne vojne ne zavedajo, zgodovinski spomin se je izgubil v generacijskih prelomih, spremembah v izobraževalnem sistemu in v 'alternativi zgodovini', kot jo, največkrat po algoritmih, oblikujejo družbena omrežja:"

Božo Repe

"Odnos Slovencev do druge svetovne vojne po osemdesetih letih temelji na politični polarizaciji. Zaznamovan je z globokimi političnimi in kulturnimi delitvami. Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je v drugi vojni zmagal, ali pa se do tega sploh ne opredeljuje. Današnje generacije se razsežnosti druge svetovne vojne ne zavedajo, zgodovinski spomin se je izgubil v generacijskih prelomih, spremembah v izobraževalnem sistemu in v 'alternativi zgodovini', kot jo, največkrat po algoritmih, oblikujejo družbena omrežja," je še poudaril Repe.

NA TEJ SPLETNI POVEZAVI LAHKO NAROČITE POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.