Pobarvanka

Bernard Nežmah

20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Pamflet

Po izraelskem napadu na Iran in njegove vojaške in jedrske arzenale se je v Kanadi sešel vrh G7. Od voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav se je pričakovalo, da družno skujejo skupno držo in nadaljnje poteze ob novi vojni na Bližnjem vzhodu. Sestavili so kratko izjavo, potem pa jih je presenečene zapustil ameriški predsednik, ki je imel pomembnejši sestanek s svojo administracijo glede vojne med Izraelom in Iranom. O najbolj delikatnih vprašanjih sveta se Donald Trump pač ne usklajuje z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. ZDA so velesila nad njimi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po njegovem odhodu prevzel položaj modreca in pokroviteljsko povedal, da je odhitel, da bi med vojskujočima dosegel premirje, a že naslednji hip ga je poglavar demantiral: Macron je resda simpatičen dečko, ampak o vsem se običajno moti, moja pot domov zadeva nekaj bistveno večjega. In kaj so storili preostali? Da bi ne bili videti kot pajaci, niso naslednji dan odpotovali domov, ampak so naslednji dan nadaljevali z delovnim srečanjem in sprejeli nekaj praznih izjav o rudarjenju, recikliranju in preganjanju mednarodnih kriminalnih združb. Trumpu je uspelo demonstrirati, da je šef velesile, da se odloča sam, da je velika šesterica lahko le podrejeni zaveznik. EU ni ključni faktor, lahko z ZDA sodeluje, ni pa dejavnik, ki bi usmerjal svetovno zgodovino. Konec iluzije o njenem prvenstvu, pač facta bruta.

A evropska komisija kot prva vladajoča institucija stare celine ime težave s samo seboj. Pred letom je evroposlanec Milan Zver terjal od nje dokument o obisku nekdanje komisarke Vere Jourove pri predsedniku Ustavnega sodišča Mateju Accetu. Ker mu je komisija poslala okrnjen tekst, v katerem je počrnjena vsebina zabeležke o tem sestanku, je vložil tožbo na sodišče EU, ki mu je v tej zahtevi dalo prav. Dejansko, če EU, ki naj bi utelešala najvišje standarde demokratičnega ravnanja in komuniciranja, skriva pred javnostjo vsebino srečanja med politično komisarko in predsednikom neodvisnega najvišjega nacionalnega sodišča, je to primer, da ji javnost dela ni sveta vrednota. Sploh, ker je v zadevah Poljske vedno pridigala o nedopustnih pritiskih politike na sodno oblast.

V Sloveniji sicer nad nedopustnim delovanjem in zaslužki politikov bdi protikorupcijska komisija KPK. Tokrat ni obravnavala izvršenih dejstev, temveč je na željo ljubljanskega župana Zorana Jankovića slednjemu izdala dovoljenje za svetovalno delo pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću. Mož naj bi pri največjem gospodarskem projektu v Srbiji, kjer delijo milijarde, sodeloval pro bono. Brezplačno jim bo pomagal. Na tako humanitarno gesto naletimo kdaj pri kakem zdravniku, ki dela v pro bono ambulanti, pri onem, ki deli pakete revežem pri Karitasu, pri tej, ki v večerih bodri nesrečnike na telefonu za ljudi v duševnih stiskah, pri prostovoljnih gasilcih, gorskih reševalcih in še kje. Da bi imeli prostovoljca, ki deli po desetine in stotine milijonov za notorično skorumpirano oblast, ki vodi projekt EXPO mimo javnih razpisov, takšnega junaka še nismo videli. In kaj je odločila KPK? Ker je njegovo potencialno delo tajanstveno, pardon - pomoč, se z vsebino njegovega človekoljubnega projekta ni ukvarjalo. Tudi ni premislilo, kako bo izbiral denimo slovenska podjetja, ki jim bo padel mnogomilijonski posel, in na kakšen način se mu bodo oddolževala za njegovo karitativno skrb. Postavila mu je le delovno omejitev: dela lahko le v prostem času in pri tem ne bo smel uporabljati finančnih, kadrovskih, prostorskih in drugih sredstev mestne občine. Čudovito, a kdo ga bo nadzoroval?

Kmalu ko je postal župan, je parkiral svojo limuzino ob Ljubljanici blizu gostilne Maček in prejel globo za brisalci avtomobila. Je plačal kazen? Nak, redarko je poklical na zagovor, ker da ni videla, da je v notranjosti avta izpostavljena njegova posebna dovolilnica. Torej - kdo izmed podrejenih bo nadzoroval njegove telefonske in spletne pogovore v županski pisarni ali bog ne daj - zapisoval, kdaj je prišel in odšel iz službe? Pri despotih neizvedljivo. A tudi, ko bi se našel heroj, ki bi posnel njegov humanitarni pogovor v zadevi EXPO, in posnetek nesel šefu KPK, kaj potem? Ta bo poklical župana k sebi, oni pa bo demantiral, da se je pogovarjal o sodelovanju med ljubljansko in neko srbsko občino, obenem pa zgroženo protestiral, da ga podrejeni protizakonito snemajo in ovajajo. Odločitev KPK je blamaža najvišje vrste.

Sta se pa stranki Levica in Vesna dogovorili, da začneta projekt sodelovanja na skupni listi za parlamentarne volitve. Stranka Aste Vrečko, ki je na zadnjih volitvah nastopala s slogani o delavskem upravljanju, proti kapitalističnemu izkoriščanju, za dostojne pokojnine za varno starost etc. je zdaj ugotovila, da bo združila moči s stranko, ki v programu proklamira skrb za ohranjanje okolja. No, resnici na ljubo je že leta 2022 na svoj prapor zapisala - ohranimo naravno okolje za prihodnje generacije. In kako je to potem izvedla? Njena vlada je postavila načrt izgradnje sežigalnice odpadkov v Ljubljani, Levica pa ni zagrozila z odstopom. Ne le protesti številnih posameznikov in združenj, beležimo tudi dopise relevantnih zdravnikov, ki v pismu pojasnjujejo škodljive vplive nastajajočih plinskih emisij na zdravje meščanov, ki bivajo v kotlini, kjer so izpuhi še bolj delujoči. Naj verjamemo v pravljico, da bo skozi dimnik sežigalnice, ki bo hkrati tudi toplarna, nad mestom zaokrožil gorski zrak!??