Pamflet / Bernard Nežmah: Pobarvanka

Po izraelskem napadu na Iran in njegove vojaške in jedrske arzenale se je v Kanadi sešel vrh G7. Od voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav se je pričakovalo, da družno skujejo skupno držo in nadaljnje poteze ob novi vojni na Bližnjem vzhodu. Sestavili so kratko izjavo, potem pa jih je presenečene zapustil ameriški predsednik, ki je imel pomembnejši sestanek s svojo administracijo glede vojne med Izraelom in Iranom. O najbolj delikatnih vprašanjih sveta se Donald Trump pač ne usklajuje z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. ZDA so velesila nad njimi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po njegovem odhodu prevzel položaj modreca in pokroviteljsko povedal, da je odhitel, da bi med vojskujočima dosegel premirje, a že naslednji hip ga je poglavar demantiral: Macron je resda simpatičen dečko, ampak o vsem se običajno moti, moja pot domov zadeva nekaj bistveno večjega. In kaj so storili preostali? Da bi ne bili videti kot pajaci, niso naslednji dan odpotovali domov, ampak so naslednji dan nadaljevali z delovnim srečanjem in sprejeli nekaj praznih izjav o rudarjenju, recikliranju in preganjanju mednarodnih kriminalnih združb. Trumpu je uspelo demonstrirati, da je šef velesile, da se odloča sam, da je velika šesterica lahko le podrejeni zaveznik. EU ni ključni faktor, lahko z ZDA sodeluje, ni pa dejavnik, ki bi usmerjal svetovno zgodovino. Konec iluzije o njenem prvenstvu, pač facta bruta.