• 27. 6. 2025  |  Mladina 26  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Hrvaška  Za naročnike

    Rabini v Sarajevu

    Bolezen se je začela širiti počasi, vendar zanesljivo, in navsezadnje je kot nevaren virus zajela tako imenovane demokratične države, a ne samo njihove vladajoče elite in medije, ampak tudi vedno podredljivo večinsko javnost. Lahkotnost, s katero v teh državah prepovedujejo gledališke predstave, koncerte, javne proteste, spominja na plimni val, za posebej nevarnega pa velja – kot v času osovraženega komunizma na vzhodu Evrope – tako imenovani verbalni delikt. Nacionalnim televizijskim hišam so pristrigli peruti – Hrvaški televiziji, na primer, je politično strogo prepovedano Izrael omenjati v zvezi z vojno v Palestini, o televizijah v Srbiji pa bolje, da sploh ne govorimo.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Ekonomija  Za naročnike

    Kaj z Natom?

    Razvpita Resolucija o splošnem dolgoročnem programu in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 (Resolucija 2025) je bila nujna vladna popotnica za vrh Nata v Haagu konec junija 2025. Pomeni nastavek domačih vojaških strateških dokumentov in hkrati pokritje zadreg te vlade glede novih zavez Nata. Skrivnost novega obrambnega razodetja Slovenije je preprosta. Ko je Slovenija po desetih letih na silo zadostila starim ciljem in obljubam o vojaških izdatkih, so prišle nove zaveze. Nato so v Haagu postavili mejo izdatkov na domala dvakratnik pravkar sprejetega vladnega načrta v Resoluciji 2025. Slaba politična mimikrija doma se je pomešala z ekonomskim slepomišenjem na tujem. Ekonomika neznosne lahkotnosti militarizacije Slovenije je zgolj nastavek teh političnih neumnosti. Golob je v Haagu zamudil priložnost sklicevanja na (ne) legitimnost takšnega početja. Na otročje vprašanje, kdo dejansko ogroža državo in kako jo obraniti, pa še vedno ni pametnih odgovorov. Sloviti kolektivni varnostni dežnik Nata je za zdaj naše največje tveganje. V novem distopičnem Trumpovem svetu pa je nespoštovanje pravil, prava in odgovornosti nova normalnost. Blasfemičnost v Haagu je zato remake verske sekte med iskanjem poti prostega jezdeca in usodo kuhane žabe.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Kolumna  Za naročnike

    Tretja, zadnja? / Igračkanje s svetovno vojno

    Kaj prinašajo vojne, vidimo ta čas v Ukrajini, Gazi, Sudanu, Iranu … in malo celo v Netanjahujevem Izraelu. Vojna je nekaj najbolj destruktivnega, najbolj brezumnega, kar si lahko storijo ljudje. Vojne ubijajo ljudi in ubijajo človečnost.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Pamflet  Za naročnike

    Vesti brez novinarjev

    Dogodek tega stoletja je bil ameriški napad na iranske jedrske programe. Na mah so bombniki B-2, ki so vzleteli v ZDA, uničili potencial atomske bombe, ki je bil desetletja topika mednarodnih konfrontacij z Iranom. A od kod je sploh prišla ta novica? So o njej prvi izvedeli in poročali svetovni mediji? Nak, ameriški predsednik Donald Trump jo je dal razglasiti prek svoje administracije in se ob tem še posebej pohvalil, da so medtem bombniki varno prileteli nazaj v svoje baze v ZDA. Vojni reporter in očividec je bil torej vladar Bele hiše. Samo učinkovanje bombnega napada je dobilo prav tako razlago Pentagona, ki je popisal tehnične sposobnosti bombe, moč eksplozivov in prodornost, ki zmore prodreti 60 metrov globoko, ter število odvrženih bomb. Fotografije, ki so potem zaokrožile, prikazujejo velike kraterje v pokrajini. Iranska vladna stran tudi ni demantirala napada, je pa pojasnila, da so iz kraja že prej umaknili obogateni uran. Teorije zarote bi tu sklenile, da je šlo za igro, za dogovor med Trumpom in iranskim voditeljem Hamenejem. Žurnalizem ravna drugače, sklicuje se na evidence, od koderkoli že pridejo. No, dejstvo je, da o največji vojaški akciji tokrat niso poročali novinarji, ampak državni voditelj.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Dva leva  Za naročnike

    Ne omenjaj božjega imena po nemarnem!

    Ne vem, ali je Janša odprl penino ob napovedi odhoda Tonina z vrha NSi, zelo verjetno pa je zadovoljno rekel: »No, tudi to smo rešili!« Že res, da je Janša ponovno kadroval v NSi, a Tonin se je dejansko odstavil sam. Že večkrat sem omenil, da je životarjenje krščanskih demokratov v deželi, kjer se večina prebivalstva prepoznava kot katolike oziroma so vsaj krščanskega izvora, pravi čudež. A začelo se je dobro, najprej so na prvih volitvah leta 1990 (še po starem skupščinskem sistemu) nepričakovano dosegli najboljši rezultat koalicije Demos. Potem so uspeh ponovili na volitvah v DZ 1992 in dosegli 14,51 odstotka glasov ter s SLS, ki prav tako nagovarja krščansko-ljudsko volilno telo, celo presegli zmagovito LDS! Tudi leta 1996 sta stranki ponovili uspeh, le da je bila takrat precej boljša SLS. Zdelo se je, da bo krščansko-ljudska opcija po združitvi SKD in SLS (15. 4. 2000) postopoma prevzela politično pobudo v državi. A se je zgodilo ravno obratno. Zaradi kadrovskih norčij in prerivanj so v rekordnem času razdrli združeno stranko. Razdružena frakcija krščanskih demokratov, preimenovana v NSi, je zaradi popolne podreditve Andreja Bajuka Janezu Janši postopoma kopnela in na koncu presahnila. Skupaj sta SLS in NSi na volitvah 2008 padli pod 10 odstotkov, slednja pa je (s 3,4 %) celo izpadla iz parlamenta. Po Bajukovi katastrofalni zapuščini je Ljudmila Novak oblikovala novo politiko NSi, prekinila slepo služenje Janši, stranko leta 2011 spravila nazaj v DZ in potem ob Janševih agresivnih obleganjih hrabro nastavljala hrbet za preživetje stranke. Umik Ljudmile Novak leta 2018 se je zdel kot velika priložnost za zagon nove generacije krščanskih demokratov. In do takrat malo znan, mladi, družboslovno izobraženi politik Matej Tonin se je zdel pravi obraz za preoblikovanje stranke v žlahtno konservativno stranko, kot je nekoč izrazil pričakovanje stric Kučan. Pa se je kmalu pokazalo, da si je Matej oblekel preveliko Ljudmilino kiklo. Deloval je ob napačni predpostavki, da bo do neke mere avtonomno ter z za kanček zmernejšim slogom ponavljal Janševo politično agendo in tako popeljal krščanske demokrate na pota stare slave. A priložnosti ni izkoristil, saj je s svojo ekipo počel res šokantne stvari. Denimo, popolnoma brez talenta za družbeno analizo in dojemanje sodobnih standardov regulacije družbe in države je agitiral ne le proti pozitivni diskriminaciji zanemarjenih in posledično nesporno problematičnih »dolenjskih Romov«, ampak je v kampanji za evropske volitve celo premaknil svoj diskurz v sfero nacionalističnega šovinizma in populizma, kakršnega lajnajo skrajni desničarji: »Noro …

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kolaboracija

    Če ne bi bilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tega neverjetno ponižnega in tudi ponižujočega telefonskega sporočila prvega moža Nata Marka Rutteja javnost ne bi nikoli videla. A Donald Trump je pravi samodržec in vedno znova pokaže, da najbolj prezira prav ljudi, kot je Rutte: kimavce, ki vse to počno zgolj zaradi funkcije in želje, da bi se svetili v moči – pa čeprav tuji. In zato ga je objavil. Donaldu Trumpu je namreč malo mar, koliko denarja daje Evropa za Nato – hoče pa, da Evropa pred njim poklekne. In to večkrat in vsak posebej in znova.