Nikson / Neeko / Producent, raper, plesalec, modni oblikovalec, ki je kljub rosnim letom najboljši beatmaker daleč naokoli

Dvaindvajsetletni Niko Komac (rojen je leta 2003), bolj prepoznaven kot Nikson, je na naši glasbeni sceni pravi fenomen. Ker je že v zgodnjih najstniških letih zlagal izjemno čvrste, domiselne in produkcijsko vrhunske hiphop beate, po kakovosti primerljive z deli protagonistov losangeleške beats scene, se pri opisovanju mladega umetnika zdijo titule, kot sta wunderkind in veliki up, skorajda prešibke.

Rx:tx, vodilna domača založba na polju abstraktnega hiphopa, je njegovo prvo malo ploščo izdala, ko je bil Nikson še mladoleten srednješolec. Jaša Bužinel ji je v recenziji za Mladino namenil najboljšo možno oceno in zapisal, da bi lahko njegovo glasbo »zlahka zamenjali za delo kakega prekaljenega mačka, ki je izšlo pri Flying Lotusovi instituciji Brainfeeder«.

In dodal, da Niksonovo produkcijo zaznamuje zavidanja vreden avtorski pečat, »o kakršnem lahko številni domači hiphop producenti le sanjajo«. Plošča se je brez pomislekov znašla tudi na Mladininem seznamu najboljših albumov leta 2020.

Očaki lokalne beatmakerske scene so njegovo nadarjenost prepoznali že prej. Leta 2019 je mladenič, ki sicer prihaja z Rodice pri Domžalah, v Kinu Šiška na prvem plesno-glasbenem tekmovanju 7 To Beat Battle gladko pometel s konkurenco. Pod okrilje so ga nemudoma vzeli številni staroste lokalne hiphop scene – z Borjo Močnikom, sicer Mladininim glasbenim kritikom, sta v času pandemije združila moči, in kot dvojec Nibo na daljavo posnela malo ploščo Same Day Delivery. Nikson je kasneje v samozaložbi izdal dolgometražni prvenec 3D, ki ga je Jaša Bužinel v Mladini opisal kot »neobremenjeno virtuoznost«. Ugotovil je, da pri njegovem ustvarjanju »ohlapni hiphop žanrski okvir komaj še stoji, saj mladenič vanj vpenja stotero frišnih idej«.

Res je, Niksonov žanrski repertoar se razteza daleč onkraj abstraktnega hiphopa. Ustvarjalno pot je začel s produkcijo stadionskega EDM-trapa in agresivnega dubstepa v slogu Skrillexa, nadaljeval pa z abstraktnim hiphopom, s katerim se je postavil na zemljevid. V njegovem katalogu na platformi Soundcloud lahko najdemo tudi beate, ki štejejo več kot četrt milijona predvajanj. Med drugim je podpisal tudi nekaj naspidiranih jungle bangerjev, nekaj ambientalnih zvočnih krajin, nekaj dub techna, predvsem pa kup udarnih trap instrumentalov.

S slednjimi je prepričal tudi številne protagoniste domače (t)rap scene: sloviti trojec Matter je produkcijo podlag vselej izvajal izključno v lastni režiji, Niksonovim beatom pa se nekajkrat enostavno ni mogel upreti. Enako velja za priznani mariborski kolektiv Travnik. Producent je sodeloval tudi z mlajšimi predstavniki domačega trap podtalja, kot so Kai Virtual, ok.nino in Minnite, zadnja leta pa se kot raper in pevec preizkuša tudi sam. Pod psevdonimom Neeko izdaja hipnotične, malce zblojene cloud-rap eksperimente, na katerih svoj momljajoči vokal z ekscesno količino efektov vselej izmaliči do skorajšnje neprepoznavnosti, a to je pravzaprav estetska odločitev. Pri ustvarjanju stremi »k nepopolnosti, k temu, da zvok z raznimi manipulacijami in efekti čim bolj razfukam«. Prepričan je, da je zato njegova glasbena izobrazba – šest let učenja klavirja in glasbene teorije – »sočasno blagoslov in prekletstvo. Čar muzike, ki mi je blizu, je pogosto v napakah, ki jih sam pri ustvarjanju ne znam delati, saj sem po svoje ujetnik teoretične podlage«, pravi. In doda: »Pogosto zavidam tistim, ki o teoriji nimajo pojma.«

Nikson je bil sicer v lokalno hiphop skupnost vpet že dolgo prej, preden se je dokazal kot beatmaker. Sprva je zablestel kot plesalec: že pri devetih letih je v tandemu z Žigo Colaričem postal evropski prvak v plesu electric boogie, sčasoma pa je postal strah in trepet tekmovalcev na lokalnih hiphop plesnih bitkah. Ples ga je pripeljal tudi do kovanja beatov: njegov mentor Nejc Osovnikar mu je pred kakšnim desetletjem, še preden je Nikson mutiral, na računalnik naložil program za produkcijo glasbe Fruity Loops. Ostalo je zgodovina.

Ples je kasneje postavil na stranski tir. V zadnjih letih je odkril še eno strast – modno oblikovanje. To ga je popeljalo tudi na Naravoslovnotehniško fakulteto, kjer študira tekstilno inženirstvo. Pravi, da se kot modni oblikovalec še išče, da še ni izoblikoval značilnega sloga, najbolj pa ga navdušuje ironičen pristop k modi, v kakršnem blesti denimo Balenciaga: nekakšna dihotomija med trash estetiko in visoko modo.