Slovenija ne sledi dejanskemu razvoju prometa, posledice pa so krvave

Podatki Agencije za varnost prometa o nesrečah, v katerih so udeleženi e-skiroji, zbujajo skrb – število nesreč vztrajno raste. Lani so jih zabeležili 12 odstotkov več kot predlani, število huje poškodovanih pa se je v dveh letih povečalo za 29 odstotkov. Do maja letos je bilo 50 nesreč, v katerih je bilo devet voznikov huje in 35 lažje poškodovanih. Leta 2022 sta dve osebi umrli. Za številkami se skriva ranljivost otrok in mladostnikov, ki e-skiroje dojemajo preveč nedolžno. Pri tem pa v oči bodejo podatki o poškodbah.

»Poškodbe zaradi e-skirojev so večinoma lažje, a vse pogosteje prihaja tudi do hudih, kot so zlomi večjih kosti in poškodbe glave,« opozarja dr. Uroš Tominc iz ljubljanskega kliničnega centra. Te vodijo v trajne posledice in dolgotrajno rehabilitacijo. Tominc dodaja, da je vedno več poškodovanih otrok, mlajših od deset let. Nesreče ne izključujejo niti pešcev, ki so pogosto žrtve trka s prehitrimi e-skiroji. Prodajalci namreč brez zadržkov odklepajo tovarniške omejitve hitrosti vozil, kar omogoča preseganje dovoljene hitrosti – tudi do skrajnih 90 km/h. Poškodbe so zato ob nesrečah veliko hujše in primerljive z motorističnimi. Da vozilo ni igrača, opozarjajo v Agenciji za varnost prometa, kjer opažajo, da polovica voznikov v nesrečah sploh ni nosila čelade.

Uporaba tovrstnih vozil v prometno obremenjenih mestih raste, ob čemer pa je dejstvo, da so e-skiroji zaradi svoje zgradbe – majhnih koles – in nestabilnosti v kombinaciji z neizkušenimi vozniki lahko smrtno nevarna vozila. Prevažanje več oseb, vožnja pod vplivom alkohola ali s slušalkami v ušesih, za povrh pa še v napačno smer, to stanje poslabšujejo. Z e-skiroji se je sicer dovoljeno voziti po kolesarskih poteh, a tega seveda veliko voznikov ne upošteva.

Zgolj do maja letos je bilo 50 nesreč z e-skiroji, v katerih je bilo devet voznikov huje in 35 lažje poškodovanih.

Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružič sicer pravi, da ima kolesarska mreža o e-skirojih različna mnenja. Kljub temu da pozdravljajo oblike mobilnosti, ki zmanjšujejo uporabo avtomobilov, e-skiroji in nekatera druga vozila pomenijo dodaten vir konfliktov. »Kolesarska infrastruktura je preozka, neudobna in nesklenjena. Promet ni več homogen, poleg e-skirojev je mogoče opaziti različne vrste koles, od tovornih, ki so daljša in širša, do električnih, triciklov, prikolic za otroke,« doda. Problematična so tudi električna kolesa, ki so kot e-skiroji tiha in pogosto neslišna. Pri trgovcih pa se po podatkih agencije za varnost v prometu oglašujejo električna kolesa, ki to v resnici niso. Ker so hitrejša in močnejša, spadajo med motorna vozila in zahtevajo vozniško dovoljenje. Lea Rikato Ružič pravi, da zaradi novih uporabnikov, ki dosegajo višje hitrosti in dodatno obremenjujejo kolesarje in njihove poti, obstaja velika potreba po ustreznejši zasnovi kolesarske infrastrukture. Zakonodaja pa je v Sloveniji pomanjkljiva, primanjkujejo predvsem zakonodajni okviri za varnejšo uporabo. »Zgodilo se je, da je tehnologija prehitela zakonodajo,« poudarja, zato v kolesarski mreži pozivajo občine ter pripravljalce zakonodaje, ki postavljajo pravilnike in standarde za projektante, da upoštevajo različne oblike mikromobilnosti.

Poleg zavajanja kupcev je težava tudi v nepoznavanju zakonodaje in predpisov o uporabi električnih vozil. »Ključni sta ozaveščanje in spodbujanje varne kulture sobivanja,« poudarja Lea Rikato Ružič. Velik problem so tudi starši, ki otrokom kupujejo vozila, ne da bi bili seznanjeni s tveganji, problem je tudi, da na trgu ni nadzora, s katerim bi preprečevali uporabo vozil z odstranjeno blokado hitrosti. Predlogi za spremembo zakonodaje, kot so dvig minimalne starosti, obvezna čelada, zavarovanje in odvzem tehnično neustreznih vozil, so vključeni v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030.

Ključna je seveda regulativa. Zgled pri tem ponuja Nizozemska, ki ima na tem področju stroga pravila. Leta 2018 jo je zaznamovala nesreča, v kateri so zaradi trka lahkega električnega vozila z vlakom umrli štirje otroci. Vožnja po javnih cestah je danes na Nizozemskem dovoljena le določenim štirim modelom preverjenih e-skirojev, ki nimajo ročice za pospeševanje. Nizozemski minister za infrastrukturo in vode Barry Madlener je sicer napovedal spremembo, ki naj bi legalizirala e-skiroje in nekatera druga lahka električna vozila za vožnjo po javnih površinah – a le pod pogojem, da jih odobri uprava za vozila in da so registrirana. Vseh e-skirojev ne bo mogoče registrirati, uvedba tablic pa bo pomagala pri nadzoru vozil in prepoznavanju kršitev.