Koga briga Banka Slovenije

Medtem ko je Banka Slovenije že mesece brez guvernerja (Boštjanu Vasletu je mandat potekel 8. januarja letos) in se pri izbiri kandidata nadaljuje neodgovorno merjenje moči med predsednico države in koalicijo, zlasti največjo stranko Svoboda, je bilo te dni objavljeno letno poročilo Banke Slovenije.

Poročilo za leto 2024, ki ga je viceguverner Primož Dolenc že predal državnemu zboru, med drugim razkriva, da so se precej zvišali stroški poslovanja centralne banke in da bi ta, če ne bi sprostila skoraj 181 milijonov evrov rezerv, izkazala izgubo namesto minimalnega presežka v višini 1,2 milijona evrov.

Stroški poslovanja so lani zrasli kar za 13 odstotkov, z 48 na 54 milijonov evrov, v okviru tega pa je največji strošek, to je strošek dela, zrasel s 33,1 na 35,2 milijona evrov. Centralna banka je namreč zunaj sistema plač v javnem sektorju in ima nadpovprečne plače. Člani sveta so tako lani v povprečju prejemali od 16.177 do 16.675 evrov bruto mesečno, kar je 2,4-kratnik plače premiera, letos pa so te plače zrasle že na 16.460 do 16.980 evrov bruto, so nam potrdili v banki. Kako priljubljen zaposlovalec je Banka Slovenije, kaže podatek, da so lani razpisali 46 prostih delovnih mest, prejeli pa prijave 1217 kandidatov. V banki je bilo konec leta 2024 zaposlenih 456 oseb, pet manj kot konec leta pred tem.

Letno poročilo razkriva tudi, da je Banka Slovenije lani sprostila za skoraj 181 milijonov evrov rezervacij in s tem pokrila nastalo luknjo pri prihodkih. Glavni vir prihodkov so obresti, s katerimi je banka lani naredila 165 milijonov evrov minusa. »Na večji del svojih kratkoročnih obveznosti plačujemo višje obresti, medtem ko se večji del naših dolgoročnejših sredstev obrestuje po bistveno nižjih obrestnih merah,« pojasnjujejo v letnem poročilu. Na dodatno vprašanje, koliko rezervacij še imajo na voljo, odgovarjajo, da so »porabili« 180,8 milijona evrov od 303 milijonov evrov splošnih rezervacij, ki so jih imeli na začetku leta 2024 in so nastale iz dobičkov preteklih let.

»Banka Slovenije ima oblikovane zadostne finančne blažilce, da bo tudi v prihodnjih letih lahko pokrivala morebitni negativni rezultat,« zagotavljajo ter dodajajo opazko, da centralne banke niti v primeru izgube nimajo likvidnostnih težav, saj so vendar izdajatelj likvidnosti. »Ponovno pojasnjujemo, da je osnovni cilj Evropske centralne banke in tudi Banke Slovenije ohranjanje stabilne rasti cen, pri čemer je dobiček/izguba stranski učinek teh prizadevanj.«

Ob vseh teh zagotovilih vendar opozorimo, da zakon o Banki Slovenije v 51. členu določa, da ta banka krije morebitni primanjkljaj iz svojih splošnih rezerv, da pa se v primeru, če primanjkljaja ni mogoče pokriti iz rezerv, sredstva »zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije«. Zato morda ne bi škodilo, če bi se vladajoči osredotočili tudi na fragment – ne le na vedno bolj nerazumljivo merjenje moči okrog ene najbolje plačanih funkcij v državi.