Baterije med kosovnimi odpadki

Konec prejšnjega tedna je v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO) potekal dan odprtih vrat, ki je vključeval vodeni ogled naprav in objektov, kjer poteka predelava mešanih komunalnih in bioloških odpadkov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov skoraj 74-odstoten, kar nas postavlja v sam evropski vrh. Vendar pa so v Regijskem centru opozorili na težave z recikliranjem baterij.

»V kosovnih odpadkih imamo ogromne težave z baterijami. Ko pride do kemične reakcije v teku tehnološkega procesa, imamo kar velikokrat začetne požare,« je poudaril vodja sektorja za obdelavo odpadkov Dragan Trivunčević. Pojasnil je, da zaradi sistema za avtomatsko gašenje požarov sicer še nikoli ni šlo dlje od začetnih požarov, in dodal, da imajo s požari zaradi litijskih baterij na dnevni ravni težave povsod po Evropi.

Letos so na požarno tveganje zaradi litijskih baterij s skupnim pozivom opozorila številna evropska združenja, ki zastopajo tako zasebni kot javni sektor ravnanja z odpadki. V njem so Evropsko komisijo pozvali, naj sprejme odločne regulativne ukrepe za zmanjšanje tovrstnih tveganj ter za zaščito evropske infrastrukture za ravnanje z odpadki in s tem tudi zaščito delavcev. Kot poudarjajo organizacije, je v zadnjih nekaj letih pogostost in resnost požarov v evropskem sektorju ravnanja z odpadki zaradi vse večje rabe litijskih baterij za potrošniške produkte močno narasla. V Franciji se je število požarov, povezanih z baterijami, na objektih za ravnanje z odpadki med letoma 2019 in 2023 podvojilo. V Avstriji te letno povzročijo med 180 do 240 požarov. V Nemčiji se v vozilih za zbiranje odpadkov in v objektih za ravnanje z odpadki zgodi do 30 požarov na dan, od tega 80 odstotkov zaradi litijskih baterij.

V Sloveniji točnih podatkov o požarih na objektih za ravnanje z odpadki zaradi baterij sicer nimamo, vseeno pa na to opozarjajo v ljubljanskem regijskem centru, kjer predelajo skoraj tretjino odpadkov, proizvedenih v Sloveniji.

In kako nam kaže pri drugih odpadkih? Po predelavi vseh odpadkov v RCERO ostane le še 10 odstotkov nereciklabilnega dela, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti za surovine ali energente. Iz bioloških odpadkov s procesom anaerobne fermentacije pridobijo bioplin, ki ga v centru uporabijo za vso proizvodnjo električne energije in toplote. Drugi produkt bioloških odpadkov pa je kompost. Trivunčević je opozoril na še eno težavo: med biološkimi odpadki je veliko plastičnih vrečk, četudi lahko potrošniki kupijo tudi razgradljive vrečke, ki pa so seveda dražje.

Kljub temu da je Slovenija po učinkovitosti recikliranja v evropskem vrhu, je tudi pri nas očitno še vedno prostor za nadgradnjo.