23. 6. 2025 | Svet
»Kvantni skok« za Nato
Dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP je kvantni skok za Nato, je pred sredinim vrhom Nata v Haagu dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte
Dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP je kvantni skok za Nato, je pred sredinim vrhom Nata v Haagu danes dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Po njegovih besedah je bistveno, da bodo zaveznice izdatke že letos dvignile na dva odstotka. Dejal je tudi, da Španija pri doseganju cilja petih odstotkov ne bo nobena izjema.
Po besedah Rutteja je načrt za povečanje naložb v obrambo ambiciozen, zgodovinski in ključen za prihodnost zavezništva in njegovih članic. Dvig izdatkov na pet odstotkov BDP je označil za "kvantni skok", ki da je v luči spremenjenih varnostnih razmerah nujen in bo obenem poskrbel tudi za več delovnih mest.
Pojasnil je, da so podrobnosti dogovora tajne, a da zavezniške sile potrebujejo predvsem krepitev zračne obrambe, na tisoče tankov in bojnih vozil ter na milijone kosov topniškega streliva.
"Naš cilj je zagotoviti, da imamo vse, kar potrebujemo za odvračanje in obrambo pred kakršno koli grožnjo," je dejal in za glavno grožnjo označil Rusijo, ki da v Ukrajini dnevno izvaja "smrtonosen teror". Spričo tega bo vrh Nata po njegovih besedah predstavljal tudi močan znak podpore Ukrajini.
"Naš cilj je zagotoviti, da imamo vse, kar potrebujemo za odvračanje in obrambo pred kakršno koli grožnjo."
Mark Rutte,
generalni sekretar Nata
"Nato kot zavezništvo nima izjem, stranskih dogovorov itd., ker moramo prispevati vsi," pa je šef zavezništva dejal glede Španije, katere premier Pedro Sanchez je v nedeljo zatrdil, da ji dviga, ki se Madridu zdi nerazumen in kontraproduktiven, ne bo treba izvesti.
Za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za soočanje z grožnjami in izzivi, bo po besedah Sancheza Španiji zadostoval dvig izdatkov na 2,1 odstotka BDP.
Voditelji članic Nata bodo v torek in sredo na vrhu v Haagu potrjevali skupno izjavo, o kateri so se po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorili že v nedeljo. V skladu z dogovorom naj bi članice letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 dvignile na pet odstotkov BDP, pri čemer bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.
Kot so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, za širša obrambna področja - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca - 1,5 odstotka, za krepitev odpornosti, kamor med drugim spadajo civilna zaščita, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti, pa dodatnih do 1,5 odstotka.
V Ljubljani bo zaradi grožnje militarizacije članic Nata, tudi Slovenije, jutri ob 17. uri potekal protestni shod. Več o tem si lahko preberete na povezavi v članku spodaj.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.