»Saj sem ti rekel, da te ljubim«

Markus Valk, nemški specialist za spolnost in psihoterapevt, se v ordinaciji vsak dan srečuje z ženskami, ki trpijo zaradi težav, povezanih z meno. Mnoge skrbi izguba libida, je povedal. Pogosto na pogovor povabi tudi njihove partnerje.

Gospod Valk, vsak dan obravnavate pacientke s težavami, značilnimi za meno. Kakšne se vam zdijo te ženske? 

Obveščene in pogumne. To je generacija v meni, ki ne dovoli drugim, da bi ji narekovali, kako naj se spopada s težavami, temveč se sprašuje, kaj lahko sama naredi zase.

Kaj mislite s pridevnikom pogumne? 

Ženske se tudi o temah, povezanih s spolnostjo, pogovarjajo veliko bolj odkrito kot nekoč. Pogosto me vprašajo, ali so hormoni krivi, da skoraj ne čutijo več želje po njej.

Pa so res? 

Tema je zapletena. Najprej moram povedati, da ženske v meni med seksom včasih občutijo bolečino. Zaradi pomanjkanja estrogena se nožnica izsuši in je občutljivejša. Če ženska vnaprej ve, da jo bo seks bolel, to ubije vso strast v njej. Na srečo imamo svečke in kreme, s katerimi je mogoče učinkovito premagati suhost. Zaradi nje ni danes več treba nobeni trpeti.

Kako hormoni spodbudijo spolno slo? 

Neposreden vpliv ima najbrž samo spolni hormon testosteron, ki pa ga ženskam v meni ne primanjkuje; od dvajsetih žensk, ki mi potožijo zaradi libida, ga ima mogoče ena premalo. Hormona, ki ju ginekologi najpogosteje predpisujemo v meni, sta predvsem estrogen in gestagen, ta dva pa ženskam le posredno pripomoreta k dvigu libida.

Pojasnite, prosim, podrobneje.

V meni ženske pogosto slabo spijo, se potijo in so razdražene. Estrogen in gestagen blažita te simptome, ženske se zaradi jemanja pogosto spet bolje počutijo in sploh dobijo energijo za seks. Ženska, ki se vsak dan spopada z deseterobojem, torej je razpeta med delom, gospodinjstvom in otroki, za nameček ponoči ne spi in se na splošno ne počuti dobro, res težko še čuti spolno slo.

Kako začnete pogovor s pacientko? 

Najprej poskusim vzpostaviti čustveno povezavo in ji pokazati, da razumem, kje je težava, da vem za njeno trpljenje. Ko doseževa nujno potrebno zaupanje, lahko skupaj razmišljava, kako naprej. Če gre za težave z libidom, vedno povprašam tudi, kako je v partnerstvu.

Moški morajo najprej razumeti, da so soodgovorni, oba sta odgovorna za uspešno spolnost. Številni moški so žal prepričani, da je kriva le izguba sle pri ženski.

Kaj konkretno vas zanima? 

Trudim se ugotoviti, kateri so še drugi razlogi za upad spolne sle, na primer, kako blizu sta si s partnerjem, koliko aktivnega časa prebijeta skupaj kot par, kakšna je razdelitev dela v družini in podobno. Po mojih izkušnjah si ravno ženske okrog petdesetega nakopljejo še dodatne obveznosti s skrbjo za vnuke ali starajoče starše. To neravnotežje zastrupi tudi partnerski odnos.

Neravnotežje pogosto v družini obstaja že dolgo. Kaj ženske po vseh teh letih sploh še lahko storijo? 

Svetujem jim, naj se o tem pogovorijo s partnerjem: kako bi me lahko razbremenil? Kako si lahko izboriva več skupnega časa, da bi občutila globljo bližino? Če ti pogovori ne prinesejo uspeha, žensko vprašam, ali bi jo partner lahko spremljal na naslednjem posvetu.

So partnerji pripravljeni priti k vam na pogovor?

Če bi tudi oni radi kaj spremenili in čutijo, da je v zvezi nekaj narobe, pridejo. Če niso pripravljeni na pogovor, se je seveda treba vprašati, koliko jim je sploh še do zveze.

Rekli ste, da je pomembna čustvena vez s pacientko. Kako vam jo uspe vzpostaviti z moškimi? 

Nedvoumno jim povem, da ne gre za iskanje krivca, temveč da moramo skupaj dognati, kako se lahko zbližata in seks spet doživljata kot nekaj čudovitega. Kajti drži kot pribito, da je za seks potrebna čustvena bližina, tako je za oba lepše. Velika prednost je, da sem moški, partnerji se tako lažje odprejo.

Kako nadaljujete? 

Moški morajo najprej razumeti, da so soodgovorni, oba sta odgovorna za uspešno spolnost. Številni moški so žal prepričani, da je kriva le izguba sle pri ženski.

A včasih drži ravno nasprotno. 

Seveda. Nekatere ženske hočejo pri petdesetih doživeti še kaj novega v spolnosti, pa moški več ne čuti pravega veselja. Ali pa je ne more dohajati, ker trpi zaradi erektivne motnje.

Imajo tudi moški meno? 

Po svoje res, vendar ta proces poteka veliko manj burno. Pri njih testosteron upada postopno in dolga leta, ne vrže jih na hormonski vlakec smrti tako kot ženske.

Kako na posvetu s parom načnete temo o meni? 

Spodbudim ju, da oba povesta, kako se počutita. Moški povedo, da trpijo zaradi stresa na delovnem mestu in ker nihče ne ceni, kar naredijo. Številni opisujejo tudi, da se počutijo, kot da so za ženo nevidni. Ženske povedo nekaj podobnega, vendar opišejo še telesne in psihične težave zaradi hormonskih nihanj. Tu se vmešam in pojasnim, da ti simptomi močno vplivajo na vsakdan in življenjsko voljo ženske; lahko bi rekli, da so bolezenski. Ko jih kot zdravnik opredelim kot bolezen, moški bolj prisluhnejo. Težave v meni v naši družbi še vedno omalovažujemo in jih odpravimo kot malo slabše počutje.

Kaj želite doseči na skupnih posvetih? 

Par želim spodbuditi, da spet začutita empatijo drug do drugega. Pri tem sem nekakšen moderator: ste slišali, kaj je povedala žena? Kaj je povedal mož? Kako se počutite zdaj, ko to veste? Par se tako spet začne pogovarjati. V partnerstvu ni moteče to, kar se izgovori, temveč tisto, kar se ne.

Kako nevaren je molk? 

Ravno v meni je lahko nevaren, kajti ženske v tem obdobju dobesedno začenjajo na novo. Številne delajo bilanco in se sprašujejo, kaj storiti s preostankom življenja. Predvsem tiste, ki jim ni treba skrbeti za otroke ali starše, se počutijo svobodne in neodvisne kot že dolgo ne. Zdi se jim, da so končno one na vrsti.

Kaj še pričakujem od življenja – to se vendar sprašujejo tudi moški.

A večina šele pozneje, pri petinpetdesetih ali šestdesetih, ko se približujejo upokojitvi. Ženske so zaradi mene prej na tej točki. Pogosto doživim, da moški ne prisluhnejo zares in partnerico odpravijo z besedami, saj je vendar vse v redu, ljubica. Le kaj ti je?

Zveni, kot bi moške postalo rahlo strah. 

Seveda jih je strah, saj sploh ne razumejo, kaj se dogaja.

Kako jim pomagate do uvida? 

Pojasnim jim, da ni nič nenavadnega, če ženske to obdobje telesnih sprememb razumejo kot povod, da razmislijo tudi o drugih vidikih življenja in osebnem razvoju. V tem primeru se mi zdi dobro, če se temu prepustijo tudi moški, saj lahko obogati tudi njih. Poskušam jim dopovedati, da se morajo malo potruditi. Številni moški so namreč naravnani tako: Saj sem ti rekel, da te ljubim. Velja do preklica.

Kako trdovraten je molk med žensko in moškim glede spolnosti v meni? 

Na splošno zelo. Mnogi ljudje bi lahko ves dan klepetali o seksu, a pogovor s partnerjem oziroma partnerico jim ne gre. To je posebna tema, povezana s sramom, oba se tudi lahko počutita napadena. Ko ženska na lepem prizna, da ji ne ugaja, kar njen moški počne v postelji, je to težko prebaviti. Velja seveda tudi obratno.

Kako je to mogoče povedati uvidevneje? 

Mena je odlična prilika. Morda bi manj zabolele besede, kot so: zaradi pomanjkanja hormonov se je pri meni preprosto nekaj stvari spremenilo in so mi nekateri dotiki bolj všeč, drugi pa manj. Nekoč mi je prijalo, ko si počel to, zdaj mi je bolj všeč ono. Najpomembnejše je, da se partnerja začneta iskreno pogovarjati in si prisluhneta. Tako se počutita bolj povezana.

Kaj pa če si moški želi spolnosti, ženska pa je sploh ne pogreša? 

Pomembno je razumeti, da če trpi eden od partnerjev, trpi partnerstvo. V takšnem primeru je treba poiskati kompromis. Izhodišče je lahko ugotavljanje, kakšna oblika telesne bližine ženski prija in kaj jo sploh še vzdraži. Par lahko potem nadaljuje s te točke. Pogosto v pogovorih spet pristanemo pri bolečih temah. Nekatere ženske dobesedno trpijo zaradi spolnih motenj, ker jih je med seksom prepogosto bolelo. Namesto da bi to povedale, so raje stisnile zobe. To je usodno.

Kako se odzovejo moški, ko slišijo te besede?

Številni so globoko prizadeti in zagotavljajo, da se jim ni niti sanjalo.

Kaj v takšnem primeru svetujete parom? 

Najprej skušam razbliniti vsa pričakovanja in odpraviti pritisk, predvsem pa prepovem kakršne koli spolne pripomočke. Kratkoročno resda lahko pripomorejo k večji želji, dolgoročno pa se iz njih ne izcimi nič dobrega. Motilce strasti je treba čim temeljiteje odstraniti, mnogim ženskam zadostuje že samo zavedanje, da ko jo začne partner božati po prsih, nujno sledi ves program s penetracijo in orgazmom. Pomembno je, da se par spozna na novo, če hoče spet čutiti vznemirjenje. In da za začetek nekaj časa ostane le pri tem.

Kako se pari odzivajo na vaše predloge? 

Če je obema partnerstvo pomembno, jih upoštevata. Vedno jim svetujem tudi, da poslušata drug drugega, kaj potrebujeta, vendar naj se osredotočita predvsem vsak nase. Zelo pomembno je čutiti in vedeti, kaj nam prija, kaj si želimo od partnerja, in to tudi odkrito izraziti.

Koliko parom uspe? 

Ne vodim statistike, a glede na izkušnje lahko povem, da pari, ki si iskreno želijo vnovičnega zbližanja, najdejo pravo pot. 

© 2025 Der Spiegel