Nick León: A Tropical Entropy

+ + + +

Ni ga bengerja, ki bi bolje zaobjel postkoronski hedonizem kot Xtasis, ki sta ga leta 2022 izdala mladi ameriški producent z izrazitim občutkom za čutne vokale Nick León in takrat še neznani venezuelski veteran žanra raptor house DJ Babatr, ki je po tem doživel karierno renesanso in zdaj nastopa na največjih festivalih. Hit leta, izdan pri takrat razmeroma nišni, danes eni najprepoznavnejših južnoameriških založb elektronske glasbe TraTraTrax, je s prepletom dembow ritma, ekstatičnih ženskih glasov in prvin britanskega techna osvojil svetovna plesišča, Leóna pa ustoličil kot ambasadorja »miamijskega zvoka« oziroma ’Latin club’ estetik, ki so zadnja leta doživele silovit vzpon priljubljenosti.

León, ki ga sicer poznamo predvsem kot mojstra klubskih priredb različnih pop hitov, nikoli ni bil sramežljiv, kadar gre za spogledovanje z mainstreamovskimi formami. Navsezadnje je njegov komad Bikini s priljubljeno r &-pevko Eriko de Casier, s katerim je napovedal prvenec, lani postal pesem leta na platformi Resident Advisor. Ustvarjalni proces je bil očitno dolg in mučen, saj nam je o »že skoraj končanem debiju« osebno pripovedoval med gostovanjem v Ljubljani leta 2022. S ploščo A Tropical Entropy se odmika od čistega funkcionalizma svojih klubskih produkcij in postreže s psihedelično vizijo »arquitectronice«, progresivne pop elektronike z arhitekturno navdihnjenim ’world-building’ pristopom.

Njegova muzika je izrazito seksapilna, poltena, vročekrvna, a hkrati neozdravljivo melanholična – soundtrack depresivnega hedonizma oziroma jin-jangovski preplet ekstaze in anksioznosti. Slogovno so skladbe vse od nežnih r & b-štiklov za ljubkovanje, zasanjanega dembow popa, ki mežika emo izrazom, do downtempo sanjarij in dinamičnih plesnih petard z zanj značilnimi ritmi in vokali, ki jih, poleg nekaterih produkcijskih vložkov, servirajo številni gostujoči kolegi in kolegice.

Sodobno ele -ktroniko redko navdihne specifičen kraj kot nekoč Detroit, Berlin ali London. León na piedestal postavlja svoje rodno mesto, od tod tudi naslov tropska entropija, ki namiguje na nepredvidljivost, nestanovitnost tamkajšnjega življenja. Gradivo je sicer dobil tudi v knjigi esejev Miami (1987) ene pionirk literarnega žurnalizma Joan D idion. » M iami je mor da najbolj sončno mesto v Ameriki, a to je njena najmračnejša knjiga,« so zapisali v reviji Granta. Podoben občutek nas preveva ob Leónovem prvencu – kot bi na plaži gledali najosupljivejši sončni zahod, medtem ko Miami požirajo ognjeni zublji. Izkušnja sublimne lepote v pričakovanju najslabšega.