Temni oblaki nad Srbijo

Nevladna organizacija Novinarji brez meja je v zadnjem poročilu o medijski svobodi za Srbijo zapisala, da je pritisk na medije dosegel raven, kakršne ni bilo od 90. let, se pravi vse od režima Slobodana Miloševića. Srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovemu krogu je uspelo podrediti medijski prostor tako rekoč v celoti, redko os odpora v državi pa pomeni peščica medijev, ki spadajo pod okrilje skupine United, kot sta televiziji N1 in Nova. Do nedavnega je bil na čelu te družbe srbski medijski mogotec Dragan Šolak, eden največjih Vučićevih oponentov, a so iz skupine prejšnji teden sporočili novico o njegovi zamenjavi.

Neodvisni mediji v Srbiji – ali »tuji agentje«, kot bi rekel Vučić – so pod vse večjim pritiskom, grožnje in tudi fizično nasilje nad novinarji pa nenehno naraščajo. »Povsem odkrito lahko rečem, da so novinarji danes najbolj ogrožen del srbske družbe, saj jih režim obravnava kot državne sovražnike številka ena,« je razmere v Srbiji opisal Dinko Gruhonjić, novinar in profesor medijskih vsebin na novosadski filozofski fakulteti, ki je zaradi kritike Vučićevega režima in srbskega nacionalizma tudi sam pogosto tarča napadov. Marca 2024 je na primer na aplikaciji za komuniciranje Telegram zakrožil zmanipuliran posnetek, v katerem naj bi se hvalil, da si deli ime z ustaškim vojnim zločincem Dinkom Šakićem, lažno montažo pa so naprej delili tabloidi, ki jih obvladuje krog srbskega predsednika, in nad njim vršili pogrom. Ta je imel za posledico grožnje s smrtjo, skupina mladih privržencev Vučića in njegove Srbske napredne stranke pa je celo izvedla blokado fakultete, na kateri poučuje, in zahtevala njegovo odpoved. Danes je tarča novih napadov, ker velja za glasnega podpornika študentskih protestov, ki so sledili zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu pred osmimi meseci.

Podobnih primerov bi lahko našteli več, pri čemer so posebno na udaru prav novinarji in zaposleni pri skupini United, ki so že več let izpostavljeni sistematičnim pritiskom in odkritemu sovraštvu Vučića in njegovega režima, ki ne skriva, da si želi N1 in Novo zadušiti. »Spremljamo zelo podoben recept, kot ga uporablja Viktor Orbán na Madžarskem. Vučić ga samo prepisuje,« je dodal Gruhonjić.

V tem kontekstu naj bi Šolak, ki je vodil operacije skupine United, pomenil pomembno oporo zaposlenim. »Kljuboval je pritiskom in se ni odzval, ko ga je srbski režim žalil ali označeval za kriminalca zgolj zato, ker je imel v portfelju nabor svobodnih medijev,« je povedal Igor Božić, programski direktor srbskega N1. Zdaj pa novinarje in do oblasti kritično javnost v Srbiji seveda skrbi, kako bi sprememba v upravljanju lahko vplivala na usodo medija.

Poleg Šolaka, ustanovitelja skupine, ki je zapustil mesto predsednika svetovalnega odbora, je prejšnji teden prišlo še do zamenjave glavne izvršne direktorice Viktoriye Boklag, mesti izvršnega direktorja in njegovega namestnika pa sta prevzela Stan Miller in Libor Vončina. Prvi je med drugim leta 2009 prišel tudi v slovenski Tuš Holding za svetovalca uprave, sicer pa je zasedal več vodilnih položajev, na primer položaj izvršnega direktorja nizozemskega telekomunikacijskega podjetja KPN. Vončina, sicer Slovenec, pa je v obdobju 2004-2006 vodil Telekom Slovenije, kamor ga je zvabil takratni minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, dokler ni iz domnevno osebnih razlogov v času prve Janševe vlade tega mesta zapustil in se vrnil v tujino, kjer je med drugim vodil belgijskega mobilnega operaterja Base v lasti nizozemskega KPN.

Novinarji so danes najbolj ogrožen del srbske družbe, saj jih režim obravnava kot državne sovražnike številka ena.

Britanski večinski lastniki Uniteda, družba BC Partners – gre za investicijsko podjetje s 40 milijardami evrov sredstev v upravljanju –, so spremembe v vodstvu pojasnili kot »strateški premik proti trgom Evropske unije«, potem ko je skupina v začetku leta 2025 že uspešno končala monetizacijo svojih telekomunikacijskih sredstev zunaj EU s prodajo podjetja SBB Srbija družbi e& PPF Telecom – ta je v solasti češkega sklada PFF in telekomunikacijskega operaterja iz Združenih arabskih emiratov – ter prodajo Net TV Plus in pravic za športne prenose na območju zahodnega Balkana državnemu Telekomu Srbija. Skupna vrednost teh prodaj je znašala 1,5 milijarde evrov.

Prav pri tem poslu pa je morebiti prišlo do ključnega spora med Šolakom in večinskim lastnikom. Kot je poročal ameriški pravni portal Law360, naj bi Šolak tožil investicijsko podjetje za 200 milijonov evrov, ker naj bi mu to zavrnilo izplačilo bonusa ob omenjeni prodaji.

A ta posel je zanimiv še z nekega drugega vidika. Češki sklad PFF je lastnik telekomunikacijskih in medijskih podjetij na Slovaškem, Češkem, v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji, kjer ima v lasti POP TV. Ustanovil ga je preminuli oligarh Petr Kellner, ki je obogatel s pomočjo poslov v Rusiji in na Kitajskem. Kot protiutež v regiji se je pojavila skupina United – pri nas ima na primer v lasti Telemach in portal N1, Šolak pa je poskušal kupiti tudi POP TV –, za katero stoji ameriški kapital. Začetni kapital za ta projekt je namreč zagotovil sklad KKR, ki ga vodi nekdanji direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA), upokojeni general David Petraeus.

To je med obema igralcema pripeljalo do spopadov na odprti sceni, med drugim tudi v Srbiji. V Srbiji sta se tako sklad PPF, ki ima v lasti oblasti naklonjeno telekomunikacijsko podjetje Yettel, ter skupina United spopadla zaradi monopola na telekomunikacijskem področju. A naposled sta februarja vendarle izpeljala posel z nakupno ceno 825 milijonov evrov, PFF pa je pridobil vodilnega ponudnika kabelske televizije in širokopasovnega interneta v Srbiji z več kot 700 tisoč aktivnimi odjemalci.

Televiziji N1 in Nova sta ostali v rokah skupine United, a je prišlo do zapleta. V paketu vsega, kar je skupina United februarja prodala češko-emiratskemu podjetju e& PPF Telecom, je bila tudi mreža Total TV. Novi lastnik SBB Srbija pa je to aprila prodal Telekomu Srbije, ki je ob prevzemu še isti dan odklopil kanala televizij N1 in Nova za svoje uporabnike. Kar pa bi bila lahko, to je seveda najbolj črnogled scenarij, končna usoda medijev skupine United – ne nujno samo v Srbiji, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in ne nazadnje v Sloveniji. Zamenjava Šolaka in navidezna namera BC Partners, da se začne iz naložbe umikati, bi lahko pustila takšen vtis.

V Srbiji spremljamo podoben recept, kot ga uporablja Viktor Orbán na Madžarskem. Vučić ga samo prepisuje.

»Gotovo imajo ti mediji tudi svojo finančno plat, ki pa je z vidika čiste finančne samostojnosti in profitabilnosti pravzaprav nezadostna. Čeprav je to dejstvo za večino medijev tako v Sloveniji kot širše gledano na zahodnem Balkanu. Večina medijev danes brez državne pomoči pravzaprav ni več ekonomsko vzdržna,« je povedal dr. Marko Milosavljević, profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. »Seveda to za nekoga, ki ima na tem področju samo kratkoročni interes ali željo po dobičku, mogoče ni sprejemljivo ali pa je celo breme. Mnogi lastniki so se prav zaradi tega že umaknili iz medijev. Posledično pa so se seveda pojavili tudi novi, katerih interes je primarno političen.«

Ključno vprašanje pri prenovljenem vrhu skupine United bo tako, ali bo svoje medije prepoznala kot pomembne – če nič drugega za lasten ugled – ali pa bo nanje gledala izključno prek bilanc. Konkretno za Srbijo bi slednje lahko pomenilo resno grožnjo za družbo v celoti.

»Posledice bi bile nepredstavljive. N1 in Nova sta praktično edini nacionalni televiziji, na kateri Aleksandar Vučić nima neposrednega vpliva. Le na N1 ima javnost možnost slišati kritiko oblasti, spremljati študentske proteste in akcije v živo po vsej državi ter slišati predstavnike opozicije, ki so izključeni iz skoraj vseh osrednjih medijev,« je prepričan Božić. »Utišanje teh glasov bi pomenilo nadaljnje siromašenje svobode medijev v Srbiji.«

»A to ne pomeni, da bi bil državljanski odpor proti režimu s tem že ugasnjen. Ravno nasprotno, stvari bodo morda postale bolj zapletene, treba bo iskati alternativne vire informiranja ... Vendarle je proces padanja tega režima neustavljiv,« pa je končal Gruhonjić.