Rekel si je »Da«

Vladimirja Prebiliča, nekdanjega župana Kočevja, nekdanjega člana SD, danes evropskega poslanca, sicer pa univerzitetnega profesorja, je doslej spremljala politična sreča. Na volitvah v evropski parlament leta 2024 ga je kot kandidata zelene Vesne s preferenčnimi glasovi podprlo dobrih 52 tisoč volivcev, s čimer je bil tretji najuspešnejši kandidat. Na volitvah za predsednika republike je leto poprej zbral še 40 tisoč glasov več, dosegel je četrto mesto, kar je bilo za župana velik uspeh. Največjo podporo je dosegel v domačem Kočevju, kjer je suvereno vladal od leta 2010.

Njegov volilni uspeh ni bil presenečenje, Prebilič govori jasno in razumljivo, rad nastopa, rad odgovarja na vprašanja, pri čemer kombinira populizem s strokovnostjo. Kar pomeni, da zna zapletene stvari povedati enostavno, a ne banalno. Takšen način govora hitro prepriča ljudi. Javno podobo si je zgradil s svojim komentiranjem političnega dogajanja kot obramboslovec – prav zaradi opisane priljudnosti je bil namreč reden gost različnih zlasti televizijskih oddaj, s čimer je postal znan širši javnosti.

V ponedeljek je Prebilič na tiskovni konferenci sporočil novico, ki so jo vsi čakali. Odločil se je, nihče ni bil zares presenečen, da bo oktobra ustanovil stranko in z njo kandidiral na državnozborskih volitvah. »Izzivi so mnogoteri in zelo zahtevni. Ponudba, ki je danes, ne bo kos tem izzivom,« je izjavil pred novinarji.

Nedvomno je Prebilič politik, ki nagovarja leve, pa tudi politično manj aktivne volivce. Ostro zavrača politiko Janeza Jaše, pri vprašanju genocida v Gazi ne more razumeti sprenevedanja Anžeta Logarja ali Boruta Pahorja. Še najbolje mu gre pri temah, ki jih pozna. Denimo pri vprašanju oboroževanja in Nata. Prebilič, profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, je eden redkih politikov, ki je napovedano oboroževanje poimenoval kot histerijo, iz rokava pa stresa številke in argumente, kako je načrtovanih pet odstotkov BDP za orožje nevarno. Malo slabše mu gre pri vprašanju davčne politike, kjer v eni sapi govori o tem, da so davki v Sloveniji visoki, na skrajni meji dopustnega, hkrati pa dodaja, da bi morali obdavčiti premoženje in nepremičnine. Podoben primer je rokohitrsko razumevanje Komisije za preprečevanje korupcije in njenih pristojnosti. Prebilič pravi, da ne bi mogel sodelovati s politikom, pri katerem bi komisija ugotovila kršitve zakona o integriteti, pri čemer je jasno, da vse kršitve niso enake. Komisija za preprečevanje korupcije ni nepriznani inkvizicijski organ, prav tako ne išče kazenske odgovornosti. Njihove presoje pa dajejo neko sporočilo.

Brez dvoma bo Prebilič postal eden izmed vidnih igralcev v sestavi parlamenta 2026–2030. Njegova potencialna baza so predvsem razočarani volivci Gibanja Svoboda.

Prebilič ima, kot se v teh krajih reče, velik političen potencial. Nagovarja tiste liberalne volivce, ki so razočarani nad Svobodo, nagovarja tiste, ki se imajo za leve, a ne zaupajo stranki SD in Levici, nagovarja tiste, ki nasprotujejo vojnam in oboroževanju. Vendar za zmago na volitvah potrebuješ več kot karizmo in srečo. V naslednjih mesecih mora napisati politični program, zbrati mora ekipo, predvsem pa mora, kar vseskozi govori tudi sam, ostati verodostojen. Prva težava, na katero je naletel, je vprašanje statusa. Prebilič želi ostati evropski poslanec, dokler bo to le mogoče. Zapišimo drugače, če bi verjel v svojo izvolitev, v svoj projekt »drugačne politike«, bi jeseni, ko bo ustanovil svojo stranko, vrnil mandat, v Bruselj bi potovala Urška Zgojznik, kot druga kandidatka na listi Vesne, sam pa bi se posvetil predvolilnemu boju. Tega, kot pravi, ne bo storil.

Velike ambicije in prepričljivi javni nastopi v politiki niso, kot smo nekajkrat že videli, dovolj za uspeh, ki bi mu sledil prevzem mesta prvega v izvršni oblasti. So pa pri Prebiliču zagotovo dovolj za uvrstitev v slovenski parlament. A to niso resnejše spremembe v slovenski politiki, ki jih napoveduje Prebilič. Kritiki in zadržkom navkljub je treba dodati, da je Prebilič nekaj povsem drugega kot Logar, Tonin ali Janša. Nedvomno je človek, ki dobro ve, kaj določa slovenska ustava. Nedvomno ve, kaj pomeni omejitev oblasti.

Prebilič je že zavrnil ponudbo Roberta Goloba o širši predvolilni demokratični koaliciji. »Želim razbiti duopol v slovenski politiki,« je dejal. Morda je prav ta izjava največje razočaranje – ker gre za poenostavitev, ki jo že toliko let kot bojni vzklik poslušamo z desnice.