Reže jih kot salamo

V ponedeljek, 16. junija, je časnik Dnevnik objavil redno mesečno anketo Vox populi o priljubljenosti političnih strank. Merjenje agencije Ninamedia je pokazalo, da se razmerja med vodilnimi strankami niso spremenila, skoraj podvojil pa se je uspeh Demokratov Anžeta Logarja, ki naj bi imeli v novem parlamentu deset poslancev. Gre za merjenje razpoloženja javnosti, do volitev je deset mesecev, tako da je za resne napovedi prezgodaj. Merjenje je pokazalo, da bi bil lahko seštevek Logarjevih poslancev in tistih, ki naj bi jih skupno osvojili NSi in velika SDS, dovolj visok, da bi desni trojček na volitvah zbral parlamentarno večino – izraženo s številom je to 49 poslancev. Še enkrat, to so ocene, ne napovedi. Kljub temu je bila ta anketa po naših informacijah povod za »nenavadno dogajanje« na petkovem sestanku sveta stranke NSi. Po sestanku je Matej Tonin napovedal, da se septembra ne bo potegoval za še en mandat na položaju predsednika stranke. Raje bo čestital tistemu, ki bo zbral največjo podporo.

Kaj se je zgodilo? Tonin je v svetu stranke preverjal, ali še drži politična usmeritev, da ne bodo sodelovali v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Gre za usmeritev, ki so jo do nedavnega podpirali vsi organi stranke. A Tonin se je v petek zvečer uštel, večina članov sveta stranke je zagovarjala mnenje, da NSi ne sme zapirati vrat. Sprememba se je zgodila, čeprav je večina stranke še lanskega novembra zavrnila podobno zahtevo »staroste« NSi Lojzeta Peterleta, ki je želel, da stranka ne bi izključevala nikogar. Sprememba se je zgodila, čeprav je Tonin konec maja, na družinskem taboru NSi v Vitanju, zbranim govoril – in s povedanim na koncu požel ploskanje –, da je na desni strani »trmasto vztrajanje zgolj pri istih obrazih kontraproduktivno«. In sprememba se je zgodila, čeprav Ninamedijina objavljena anketa ne kaže prave slike slovenskega političnega prostora, saj denimo ni merila niti priljubljenosti stranke Vladimirja Prebiliča.

V resnici razlog za politični puč ni bila anketa. Bliža se čas volitev in Janez Janša za volilno zmago potrebuje vsaj še dve parlamentarni stranki. Matej Tonin, ki je lani postal evropski poslanec, je – če zapišemo grobo – izgubil nadzor nad tem, kaj se dogaja v stranki. Dovolj povedno je, da ga na sestanku sveta stranke niso podprli niti poslanci, med njimi Jernej Vrtovec, pretendent za novega predsednika stranke.

V NSi se torej ponavlja scenarij, kakršnega smo videli že večkrat. Marko Štrovs, nekoč državni sekretar in član te stranke, je pred volitvami leta 2008 v Mladini izrekel besede, ki so ponarodele. Dejal je, da jih »Janša reže kot salamo, rezino za rezino«. Imel je prav. Janša je velika politična kokoš, ki pod perutmi zbira majhne stranke, jih varuje in gladi, tu in tam pa tiste, ki so odskakljale predaleč, kljune po glavi. To se je zgodilo z Anžetom Logarjem, to se je zgodilo z Matejem Toninom, eden se je uklonil, drugi tega ni storil.

Morda se bodo nekoč v Novi Sloveniji vseeno vprašali, kako to, da predsednika vedno zamenjajo na Janšev pritisk. Le kaj jim je tokrat ponudil za Toninovo glavo?

V tej politični zgodbi o približevanju Janezu Janši in oddaljevanju od njega pa je vseeno nekaj pravičnega. Ljudmila Novak je postala predsednica NSi, potem ko je odstopil Andrej Bajuk. Nekaj časa je podpirala Janšo, potem ga je obtožila udbovskih metod. Nato je leta 2018 po sporu (in slabših rejtingih) odstopila. Takrat je bila že evropska poslanka. Pobudnica njenega odhoda je bila prav mlada generacija politikov s Toninom in Vrtovcem na čelu, Tonin je nato po prevzemu stranke dejal, da v politiki ne bodo »nikogar izključevali, pogovarjali se bomo z vsemi«, z Janšo pa sta spila pomiritveno kavo ob »sicer ostrem in trdem pogovoru«. Zdaj se je enako zgodilo z njim. Najprej je sledil Janši, potem ga je obtožil radikalizma, odšel v Bruselj, zdaj pa je napovedal odhod s položaja predsednika NSi. Stranka ni bila nikoli zares samostojna, predsednike je izbirala z Janšo za zaveso, odstavil pa jih je vedno znova Janša. Človek, ki je že marca napovedal, in imel je prav, da je »zelo malo možnosti, da bo Tonin vodil NSi na naslednjih volitvah«. Stranka NSi javno ni pojasnila, zakaj je spremenila politično smer. Je Janša postal bolj vključujoč, se je odpovedal svojemu radikalizmu, se je pokesal za svoje grehe? Janša se ni spremenil, res pa je, da se bližajo volitve. To so oportuno začutili tudi vplivneži v NSi.

Janši je za slovensko desnico vseeno. Zanima ga oblast. Pred mesecem je na strankarskem kongresu na Ptuju to odkrito priznal. Dejal je, da slovenski javnosti in volivcem sporoča, »da SDS ne bo nikoli več oblikovala koalicij brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti za oblikovanje in uresničevanje ključnih razvojnih politik. Bomo pač počakali.«