Zakaj Petrol izsiljuje državo in potrošnike

Petrolov protest

Naftni trgovec Petrol je ta teden začel izvajati svojevrstne protestne akcije. Ker se je vlada odločila, da bo marže na naftne derivate omejevala tudi prihodnjih šest mesecev, torej tudi med turistično sezono in tudi na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah, so iz Petrola najprej izrazili razočaranje. Nato so izračunali, da naj bi s to »nevzdržno regulacijo« letos izgubili 30 milijonov evrov, in napovedali povračilno-varčevalne ukrepe: začasno so zaprli štiri prodajna mesta in zagrozili, da bodo za eno uro protestno zaprli vsa prodajna mesta v Sloveniji (razen na avtocestah). Nato so napovedani protest v imenu »dialoga z oblastjo« preklicali. Že 20. junija naj bi tudi ustavili vse razvojne naložbe v državi ter zamrznili izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev.

Ti ukrepi so v širši javnosti naleteli na neodobravanje, le Janševa stranka SDS jih je podprla in razglasila, da vlada (in ne Petrol) z zapiranjem bencinskih servisov ogroža »razvoj turizma in trajnost podeželja«.

A v resnici se je težko solidarizirati s Petrolovo domnevno »eksistenčno stisko«, ki jo razglašajo predsednik uprave Sašo Berger in delničarji podjetja, med katerimi je eden izmed najdejavnejših podjetnik Darij Južna, četrti najbogatejši Slovenec (po zadnjih ocenah ima 345 milijonov evrov premoženja). Težko je ob tem spregledati, da so Petrolovi delničarji ravno nedavno, na skupščini 27. maja letos, izglasovali izplačilo 86,6 milijona evrov dividend. Tako ravnajo že leta.

Težko je tudi spregledati nekatere druge podatke iz zadnjega letnega poročila. Recimo podatka, da so na ravni skupine stroški intelektualnih storitev, kamor sodijo tudi stroški svetovanja in odvetniških storitev, od leta 2023 do 2024 zrasli z 12,5 milijona evrov na 18,7 milijona. Ali pa stroški sejmov, reklam in reprezentance, ki so s 7,4 milijona evrov zrasli na 9,1 milijona. Medtem so se recimo stroški »storitev varstva okolja« v istem obdobju zmanjšali z 2,7 milijona evrov na 2,5. Poročilo kaže tudi, da je Petrol za sponzoriranje in donacije že lani namenil manj denarja kot predlani: celotna skupina je ta sredstva znižala z 2,63 milijona evrov na 2,57 milijona, sama matična družba Petrol, d. d., pa z 2,45 milijona evrov na le 1,65 milijona.

Ob vsem tem poudarimo še nekaj. Družba Petrol sodi med tiste, katerih delničarji in menedžment že desetletja kujejo dobičke s prodajo fosilnih goriv, torej izdelka, ki najbolj ogroža prihodnost vseh. Čeprav je že leta 2003, pred skoraj četrt stoletja, ime simbolno spremenil iz »Petrol, slovenska naftna družba« v »Petrol, slovenska energetska družba«, so še danes naftni derivati njegov ključni prodajni artikel. Še več: naftni derivati postajajo vse pomembnejši Petrolov artikel. Zadnji letni poročili tako kažeta, da je skupina Petrol leta 2023 z gorivi in derivati ustvarila 49 odstotkov prihodkov, lani pa skoraj 53 odstotkov, količinsko je skupina lani prodala 3,9 milijona ton goriv in derivatov ali dva odstotka več kot leta 2023.

Vse očitneje postaja, na kar je nedavno za Mladino opozoril poznavalec panoge, da so ključna težava Petrola lastniki, poleg Južne zlasti tujci, slovaško-češka finančna skupina J & T in hrvaški pokojninski skladi. »Temeljni cilj teh delničarjev je zagotavljati si čim višje dividende. Ne bodo podprli obsežnega prestrukturiranja dejavnosti v smeri električne energije, saj se zavedajo, da to v prvi fazi pomeni višje stroške in višjo zadolženost pri nižji donosnosti.«

Država ima v Petrolu samo še 32-odstotni delež.