Novi kulturni model

Zadnja velika reforma predpisov, ki krojijo delovanje kulturnega sektorja, je bila izpeljana pred več kot dvema desetletjema in skoraj prav toliko časa je že jasno, da so številni predpisi sporni – da imajo sistemske pomanjkljivosti, da vsi ne upoštevajo dejanskih razmer, da so nekateri izrazito škodljivi. Samozaposleni v kulturi so morali doslej za ohranitev statusa dostavljati vedno nove »reference«, ki so imele tolikšno težo, da so morali v boju zanje marsikdaj privoliti tudi v premalo plačano ali celo neplačano delo. Pa vendar so predpisi pod številnimi ministri ostajali tako rekoč nespremenjeni. In tudi, ko je sedanja ministrica Asta Vrečko napovedala odločne sistemske spremembe, marsikdo ni verjel, da se bodo zares zgodile. A obljubo je držala. Malo po malo smo že vseskozi priča na prvi pogled drobnim, vendar ključnim reformam. Zdaj pa je tu še najobsežnejša – temeljita prenova krovnega zakona za področje kulture. Novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi je vlada prejšnji teden sprejela in jo poslala v državni zbor.

Pozornost je pritegnil že način, kako so se na ministrstvu lotili prenove zakona – s turnejo po regijah, kjer so se imeli možnost o prenovi preživetega zakona izreči vsi, ki jih ta zadeva. In so tudi se – odzivov je bilo ogromno. Prav tako pa drži, da so se morale spremembe zakona, ki so si prizadevale za dosego dveh ciljev (kako umetnost približati vsakemu prebivalcu in kako zakon prilagoditi potrebam kulturne panoge), dotakniti prav vseh področij.

Novela tako med drugim izboljšuje pogoje za delovanje javnih zavodov – med ključnimi spremembami je gotovo ta, da jim prinaša dolgotrajnejše programsko načrtovanje (dvoletne proračune namesto enoletnih). Izboljšuje tudi pogoje za delovanje nevladnih organizacij – te bodo po novem med drugim imele možnost, da jim stroške prostorov krije država.

Bistveno izboljšuje tudi možnosti za delovanje umetnikov. Uvaja na primer možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, ki jih pestijo podobne težave kot vrhunske športnike, a so bili doslej spregledani. Posebno pozornost pa namenja delavskim in socialnim pravicam samostojnih delavcev v kulturi (dosedanjih samozaposlenih v kulturi) – novela namreč uvaja karierno dinamiko, ki zvišuje znesek plačanih socialnih prispevkov in omogoča večje varovanje v obdobjih bolniške odsotnosti, poškodb in starševskega dopusta. Opravi tudi z delom za »reference« – vsaj v javnih zavodih prepoveduje neplačano pripravništvo. Pravice kulturnih delavcev s tem izenačuje s pravicami drugih delavcev.

Novela, ki jo bodo poslanci obravnavali po skrajšanem postopku, je dokaz več, kako pomembna je bila vzpostavitev novega direktorata za razvoj kulturnih politik pod vodstvom Tjaše Pureber. Prenova kulturnega modela pa je še precej širša zgodba, ukrepi v smeri minimalne urne postavke za prekarne delavce v kulturi so celo precedens na ravni Slovenije in Evrope.