4. 7. 2025 | Mladina 27 | Dva leva
Dr. Mabuseja smrtonosnejši Nato
Zakaj pa ne šest, sedem ali še več odstotkov?
© Franco Juri
»Nikoli nisem imel priložnosti delati s tistim neumnim igralcem, ki je postal nič manj neumen guverner Kalifornije. Ukinitev pomoči mentalnim bolnikom v Kaliforniji me spominja na tisto, kar se je dogajalo v Nemčiji, ko so prišli na oblast nacisti.«
— Fritz Lang je vselej in sproti vizionarsko detektiral triumf norosti in bebavosti v politiki (1976, navedeno po: Mikuž, Vrdlovec: Fritz Lang, 1990)
»Evropa bo plačala VELIKO, kot se tudi spodobi, in to bo tvoja zmaga … Dosegel boš nekaj, česar nobenemu ameriškemu predsedniku ni uspelo v desetletjih … Ni bilo lahko, a smo dosegli, da se bodo vsi zavezali k petim odstotkom.«
— Generalni sekretar Nata Rutte je izrazil fascinacijo nad vodilnim bebcem zahodnega zavezništva (Delo, 24. 6. 2025)
»Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato. Alternative ni, to moramo storiti.«
— Generalni sekretar Nata Rutte je brez zadrege razgrnil stroškovnik za dosego peklenskega cilja zahodnega zavezništva (MMC TVS, 25. 6. 2025)
Razprava o Natu kaže na vseevropski – torej tudi slovenski – problem podrejanja in podredljivosti. Podrejanja bebcu in norcu. Ko v politiki vladajo bebci, je hudo, ko norci, je še hujše, ko pa taki, ki so v eni osebi oboje, je katastrofa. In zdaj smo tam. Na čelu zahodnega zavezništva je nori bebec. A najbolj fascinantno in bizarno pri tem je, da ne le tisti, ki so na kritični distanci, ampak tudi vsi, ki so v središču odločanja o zavezništvu, vedo, da je tip točno tak. Ko rečeš, »ta tip je nori bebec«, vsi od Rutteja, Merza, Macrona, Starmerja pa do podalpskega Goloba vedo, o kom je govor. Skoraj žaljivo do naslovnika povedi bi bilo pojasnjevanje in poimenovanje. Dovolj je preprosto izreči bebec in/ali norec. Frazem brez stranske razlage razkrije oziroma določi identiteto. In vsi našteti ne le da vedo, o kom je govor, ampak tudi vedo, da je res tak. Zakaj mu torej sledijo, če to globoko v sebi vedo? Prosto po Adornu zato, ker s takšno inscenacijo lažje uskladijo svojo siceršnjo stopnjo »razsvetljenosti« in lažje prebavijo to svojo potisnjenost, involviranost v svet norega bebca. Ker so v zadregi, kako se odzvati, so ubrali najslabšo pot, začeli so ga slaviti, njegovo patologijo pa povzdignili na piedestal voditeljske modrosti. Rutte ga je bizarno razglasil za očetovsko avtoriteto. In še mesece pred tem je Golob po manj kot minutnem srečanju s Trumpom v Parizu povedal, da je njegova predstava po neposrednem stiku z njim precej drugačna, kot jo je imel prej na podlagi medijskih poročil (!?). Po tisti izjavi je Golob v očeh kritične javnosti bolj kot kritike ali posmeha vreden pomilovanja. Že res, da je Trump nekakšen novodobni dr. Mabuse, lik norca v slovitem filmu Fritza Langa, ki celo izoliran v norišnici (!) piše svoj testament in usmerja hudodelske načrte. A Lang lepo pokaže, da ni dovolj le poosebljeno zlo, pač pa so potrebni tudi dovzetni mediji, ki te ideje širijo. Pri Mabuseju je bil to njegov psihiater, profesor Baum, pri Trumpu očitno generalni sekretar zavezništva Rutte. In kajpak zaslepljeni sledilci. Naš Golob je eden od njih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Dva leva
© Franco Juri
»Nikoli nisem imel priložnosti delati s tistim neumnim igralcem, ki je postal nič manj neumen guverner Kalifornije. Ukinitev pomoči mentalnim bolnikom v Kaliforniji me spominja na tisto, kar se je dogajalo v Nemčiji, ko so prišli na oblast nacisti.«
— Fritz Lang je vselej in sproti vizionarsko detektiral triumf norosti in bebavosti v politiki (1976, navedeno po: Mikuž, Vrdlovec: Fritz Lang, 1990)
»Evropa bo plačala VELIKO, kot se tudi spodobi, in to bo tvoja zmaga … Dosegel boš nekaj, česar nobenemu ameriškemu predsedniku ni uspelo v desetletjih … Ni bilo lahko, a smo dosegli, da se bodo vsi zavezali k petim odstotkom.«
— Generalni sekretar Nata Rutte je izrazil fascinacijo nad vodilnim bebcem zahodnega zavezništva (Delo, 24. 6. 2025)
»Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato. Alternative ni, to moramo storiti.«
— Generalni sekretar Nata Rutte je brez zadrege razgrnil stroškovnik za dosego peklenskega cilja zahodnega zavezništva (MMC TVS, 25. 6. 2025)
Razprava o Natu kaže na vseevropski – torej tudi slovenski – problem podrejanja in podredljivosti. Podrejanja bebcu in norcu. Ko v politiki vladajo bebci, je hudo, ko norci, je še hujše, ko pa taki, ki so v eni osebi oboje, je katastrofa. In zdaj smo tam. Na čelu zahodnega zavezništva je nori bebec. A najbolj fascinantno in bizarno pri tem je, da ne le tisti, ki so na kritični distanci, ampak tudi vsi, ki so v središču odločanja o zavezništvu, vedo, da je tip točno tak. Ko rečeš, »ta tip je nori bebec«, vsi od Rutteja, Merza, Macrona, Starmerja pa do podalpskega Goloba vedo, o kom je govor. Skoraj žaljivo do naslovnika povedi bi bilo pojasnjevanje in poimenovanje. Dovolj je preprosto izreči bebec in/ali norec. Frazem brez stranske razlage razkrije oziroma določi identiteto. In vsi našteti ne le da vedo, o kom je govor, ampak tudi vedo, da je res tak. Zakaj mu torej sledijo, če to globoko v sebi vedo? Prosto po Adornu zato, ker s takšno inscenacijo lažje uskladijo svojo siceršnjo stopnjo »razsvetljenosti« in lažje prebavijo to svojo potisnjenost, involviranost v svet norega bebca. Ker so v zadregi, kako se odzvati, so ubrali najslabšo pot, začeli so ga slaviti, njegovo patologijo pa povzdignili na piedestal voditeljske modrosti. Rutte ga je bizarno razglasil za očetovsko avtoriteto. In še mesece pred tem je Golob po manj kot minutnem srečanju s Trumpom v Parizu povedal, da je njegova predstava po neposrednem stiku z njim precej drugačna, kot jo je imel prej na podlagi medijskih poročil (!?). Po tisti izjavi je Golob v očeh kritične javnosti bolj kot kritike ali posmeha vreden pomilovanja. Že res, da je Trump nekakšen novodobni dr. Mabuse, lik norca v slovitem filmu Fritza Langa, ki celo izoliran v norišnici (!) piše svoj testament in usmerja hudodelske načrte. A Lang lepo pokaže, da ni dovolj le poosebljeno zlo, pač pa so potrebni tudi dovzetni mediji, ki te ideje širijo. Pri Mabuseju je bil to njegov psihiater, profesor Baum, pri Trumpu očitno generalni sekretar zavezništva Rutte. In kajpak zaslepljeni sledilci. Naš Golob je eden od njih.
Toda zdaj je hudič vzel šalo. Le redki so to dojeli. Denimo španski premier Pedro Sánchez, ki je poudaril, da je 2,1 odstotka »dovolj in v skladu s španskim socialnim modelom«, ter da mu je španska vojska zagotovila, da lahko s tem odstotkom izpolni zahteve do Nata. Golob je ubral drugo taktiko. Koalicijske partnerje in javnost miri v slogu: »Taki sklepi ali deklaracije niso pravno zares zavezujoči.« Jih bomo že »nadmudrili«, nategnili. Koga? Pravzaprav oboje, domačo javnost in Nato. Sodeč po epilogu koalicijskega vrha, tudi SD in Levico. In kakorkoli katastrofalno, ni usodno, ali tri ali celo pet odstotkov, ampak kako ta koalicija postavlja prioritete. Tudi če bi s tem novim, vsiljenim obrambnim proračunom zgradili prepotrebni NUK, nekaj bolnišnic, šol, domov za ostarele etc., je pomembno, da se reče NE takšni destruktivni, militaristični politiki družbene regulacije in razvoja.
Tu nastopi odgovornost vseh tistih, ki podpirajo kakršnegakoli Goloba, samo da se prepreči ponovni Janšev pohod na oblast. Denimo bivšega predsednika Milana Kučana, ki je v zadnjem času izrekel nekaj modrih mnenj, med drugim, da antijanšizem ne bo dovolj za zmago levoliberalnega bloka, hkrati pa je nekajkrat izrekel implicitno in subtilno ali celo neposredno podporo Golobu. A temu bo treba reči, da ključne stvari dela narobe. Hudo narobe. Da takšna politika vodi ne le v opozicijo, ampak v politično brezno; da dela prav to, zaradi česar kritična javnost nasprotuje Janševi vrnitvi na oblast; da, kot lucidno pravi in riše Franco Juri z aluzijo na Merza, ta čas opravlja umazani posel v korist desnega zavezništva.
Izhodišče dobronamerne, a neprizanesljive kritike Goloba bi moralo biti: vse je zavoženo, volitve so izgubljene. Toda poglejmo še enkrat, ali vendarle obstaja kakšen zasilni izhod.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.