Pet je tri v odprtem bazenu

Bernard Nežmah

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Pamflet

Jezik je najboljša iznajdba v zgodovini. Omogoča nam, da lahko drugemu povemo, kaj želimo od njega, da izvemo, kaj se mota drugim po glavi, z njimi sklepamo dogovore in posle, z besedami lahko kdaj celo preprečimo pretep in nasilje.

V društvu slovenskih izobražencev v Trstu so nedavno organizirali pogovor »Pomeni in dediščina 2. svetovne vojne«, katerega posnetek je pod tem naslovom na spletu, na katerem sta bila sogovornika dr. Jože Možina in dr. Jože Pirjevec. Slednji pisec afirmativne monografije o partizanih, prvi avtor študije in množice tv oddaj o zločinih partizanske revolucije. Torej spopad dveh težkokategornikov med zgodovinarji? Voditelj Martin Brecelj, časnikar, politik, kulturni delavec in publicist, rojen v Buenos Airesu in že več kot pol stoletja živeč na Tržaškem, je srečanje zastavil kot iskanje minimalnega skupnega imenovalca in kot poskus razumnega soočenja o temi, ki razdvaja slovensko skupnost. S preudarnimi vprašanji mu je uspelo nemogoče: Pirjevec je priznal številne partizanske poboje, Možina pa je govoril tudi o domobranskih zločinih. Pri čemer poanta ni končala v smeri ekvidistance, dialog tudi ni prišel do spravnega zaključka, demonstriral pa je, kako dragocen je artikuliran pogovor o že skoraj stoletje nerešljivi nacionalni travmi.

Dogodek, ki je čudo za osrednje slovenske medije, sploh za nacionalno televizijo, ki da skrbi za globoko in vsestransko poročanje. Pogovorne oddaje, kjer ne bi bili gosti ravno politiki, in kjer bi razpravljajoči imeli dovolj časa, najdemo samo še na njenih arhivskih straneh.

A tudi v Ljubljani se je pred tedni odvil posvet na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je bila tema napovedana gradnja podzemne garaže na kraju mestne Tržnice. Nastopili so uvodničar in 11 razpravljavcev, začenši z mestnim podžupanom Rokom Žnidaršičem in gradbenim inženirjem Angelom Žigonom, predstavnikom investitorja. Ker je podžupan zamudil, so pričeli brez njega, a po prihodu v dvorano je takoj dobil uvodno besedo. 9 razpravljavcev je mestna predstavnika pozorno poslušalo, ko pa je prvi za mikrofon prišla arhitektka in projektantka Martina Lipnik in navajala kritike tega projekta, je podžupan izgubil potrpljenje, da bi poslušal nasprotne argumente, ter s svoji spremljevalcem protestno odvihral iz dvorane; tako tudi ni slišal vrsto zadržkov in nasprotovanj gradnji, ki so jih artikulirali umetnosti zgodovinarji, arhitekti, zgodovinarji, pravniki, geografi in urbanisti, ki so pred tem zbrano sledili njegovi predstavitvi. A to ni vse - po dogodku je izlil ogorčenje, češ, da je SAZU nad njim izvedla linč.

Mož je uprozoril pravo posilstvo jezika - intelektualnim argumentom zoper postopke oblasti se ne reče linč, konec koncev še Donald Trump ni rekel, da so uporni univerzitetniki Harvarda nad njim izvedli linč.

SAZU je kot najbolj ugledna znanstvena institucija v državi organizirala posvet, ki bi mislil in pretehtaval krucialno gradnjo, ki je že dve desetletji ena osrednjih tem. In kako so o tem poročali množični mediji? Kratek zapis v Dnevniku, drugod pa nič, celo STA, ki je financirana, da poroča o vseh pomembnih dogodkih v državi, ga je ignorirala. Ekipa župana Zorana Jankovića se boji kot hudič križa javnega soočenja z eksperti, toda tudi RTV SLO ne izvede okrogle mize, na kateri bi lahko na široko razpravljali o napovedni gradnji na področju, ki je pod kulturnim varstvom. Rezultat Golobove depolitizacije nacionalne televizije je očitna vpeljava tabuja, ki prepoveduje , da bi ne-politiki v daljših oddajah obravnavali relevantna družbena vprašanja. Domovinsko pravico imajo instant izjave, ne pa razmišljanje.

Teden nazaj so se voditelji držav članic Nata sešli in potrdili povečanje obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP. To je pred teve kamerami svečano potrdil tudi slovenski premier Robert Golob, ki da je le sledili zadnjim sklepom vlade. Naslednji dan sta poskočili SD in Levica, katerih ministri so se zaklinjali, da o tem na vladi niso glasovali. Za medij N1 je predsednik vlade njihov odgovor ocenil: »Ogromno je bilo piar iger. Gradiva vlade in glasovanja so dostopna.« Torej je bilo 5 odstotkov potrjenih! A le nekaj dni zatem se prej bojeviti antagonisti znotraj vlade snidejo in na presenečenje vseh ugotovijo, da se med seboj sploh ne razlikujejo; sam Golob je sporočil novo stanje: na srečanju Nata sem potrdil številko 5, toda v resnici sem za 3, zaveza Natu je pravno neobvezna. - Nekdo potrdi mojstru, da mu plača 5 tisočakov za delo. Ko ga ta izvrši, pa mu naročnik pove, da mu bo dal 3. Beseda Robert je postaja enota za stopnjo laži.

Se je pa nacionalka izkazala s prodornim prispevkom Klemna Košaka, ki je razkril dejstvo, da je mestna občina Ljubljana s svojimi podjetji v letu pognala milijon za reprezentanco, ter postregel dokumente bakanalij, na katerih sta dva mestna junaka v gostilni zvrnila še flašo ruma, druga pa pojedino zalila s tremi buteljkami vina. Reč je zgledno osmislil s primerjavo, da vse mestne občine skupaj v letu ne porabijo take vsote. Ekipa Zorana Jankovića se počuti kot v balkanski krčmi.

Sam župan pa je svojo oblast razširil še na pomen slovenskega knjižnega jezika. Ob napovedi otvoritve letnega bazena v Vevčah ja naštel, da bo imelo mesto štiri letne bazene: Kolezijo, Kodeljevo, Vevče in Ilirijo. - Kako, ko pa je Ilirija zidana stavba, z zaprto streho? Nič zato, Zoran Janković pravi - zame je to letni bazen!

Ljubljana ima torej edinstveni bazen na svetu, ki je pozidan, nanj ne sijejo sončni žarki in ga sredi poletja v avgustu zaprejo za en mesec, a ga župan razglaša za letno kopališče!???