Zviti duh / Duhovnik in profesor, ki je tudi specialist klinične psihologije

V 26. številki Mladine smo objavili prispevek z naslovom Vseprisotni duh, v katerem smo se med drugim sklicevali na pisanje časnika Večer, ki je razkril, da se dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor in eden od ustanoviteljev študija družinske terapije na Teološki fakulteti, neupravičeno predstavlja kot klinični psiholog. S fakultete so nam po objavi prispevka poslali pojasnila, vendar ta niso odpravila dvomov o postopku, po katerem naj bi bil Gostečniku dodeljen omenjeni naziv. Še več: dvome so poglobila.

Pater Gostečnik je doktorski študij psihologije opravil na Illinois School of Professional Psychology v Združenih državah Amerike (ZDA) leta 1995, doktorsko delo pa je dve leti pozneje hotel nostrificirati v Sloveniji. Za ta namen je bila sklicana nostrifikacijska komisija ljubljanske univerze, ki so jo sestavljali predsednik dr. Peter Praper ter člana dr. Maks Tušak in dr. Janez Mlakar.

Po pojasnilu Teološke fakultete naj bi ta ugotovila, da je študij, ki ga je opravil Gostečnik v ZDA, »primerljiv z evropskimi specializacijami iz klinične psihologije, tudi s tisto, ki je bila tedaj organizirana na Medicinski fakulteti«, in zato predlagala, da se diploma nostrificira, Gostečniku pa »prizna naziv specialist klinične psihologije«. Senat ljubljanske univerze naj bi na podlagi tega predloga in pridobljene izobraževalne listine v tujini ter v skladu s takratno zakonodajo in univerzitetnim statutom sprejel sklep o nostrifikaciji. »Pomembno je tudi poudariti, da je bil postopek sprožen na podlagi prošnje profesorja dr. Gostečnika, ki jo je naslovil na tedanje ministrstvo za zdravstvo,« so zapisali na fakulteti, »to pa je vlogo posredovalo Univerzi v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo.«

Da je senat univerze Gostečniku res dodelil naziv specialist klinične psihologije, je moč razbrati iz sklepa, pod katerega se je podpisal takratni rektor dr. Alojz Kralj. A tu se zadeva zaplete. Univerza takšnih pristojnosti nima in jih ni imela niti takrat – preprosto ni institucija, ki v Sloveniji lahko nekomu podeli ta naziv. Gostečniku bi nostrifikacija lahko prinesla kvečjemu akademsko priznanje doktorata iz psihologije, specialist klinične psihologije pa je strokovni naziv, ki spada na področje zdravstva in ga lahko dodeli samo zdravstveno ministrstvo, potem ko osebe z diplomo iz psihologije opravijo potreben strokovni izpit.

Specialist klinične psihologije je strokovni naziv, ki ga lahko dodeli le zdravstveno ministrstvo. Kako ga je Gostečniku dodelila ljubljanska univerza?

Kot so pojasnili na ministrstvu, morajo biti klinični psihologi (pa tudi vsi zdravstveni delavci in sodelavci) nato vpisani v register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu. »Profesor dr. Christian Gostečnik ni vpisan v register, iz arhiva ministrstva tudi ni razvidno, da bi opravil specializacijo iz klinične psihologije,« so zapisali na ministrstvu. »To specializacijo sicer lahko opravlja samo na ministrstvu.« Po informacijah z direktorata za zdravstveno varstvo Gostečnik na ministrstvo tudi nikoli ni naslovil vloge za nostrifikacijo naziva klinični psiholog, niti na podlagi diplome, ki jo je pridobil v ZDA, niti na podlagi katere druge izobraževalne institucije.

Kako so mu lahko na univerzi dodelili takšen naziv? S tem vprašanjem smo se obrnili na Gostečnika, ki je povedal, da naj bi bil ta »akademski naziv, dodeljen v okviru univerzitetnih pristojnosti«. A kot smo zapisali: to ni akademski, ampak strokovni naziv.

Takšen argument je presenetil celo Petra Prapra, kliničnega psihologa in upokojenega profesorja, ki je predsedoval omenjeni komisiji, na katero se sklicujejo pri Teološki fakulteti. Ne samo to: Praper zanika navedbe fakultete, da naj bi njegova komisija – vsaj ne z njegovo vednostjo – kdaj odločila, da bi morala univerza Gostečniku priznati ta naziv. Nenavadno pri sklepu, ki ga je izdala univerza, je tudi, da se sklicuje na komisijo v sestavi Prapra, Maksa Tušaka ter – dr. Janeza Hribarja, ki naj bi bil zaposlen na psihiatrični kliniki tedanjega ljubljanskega kliničnega centra. Te osebe Praper ne pozna, v komisiji dr. Hribarja ni bilo, pač pa je bil dr. Janez Mlakar. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana pa po poročanju Večera prav tako ne hranijo podatka, da bi bil pri njih sploh kdaj zaposlen strokovnjak s tem imenom.

Gostečnik, sicer direktor zasebnega zavoda za terapevtsko pomoč Frančiškanski družinski inštitut, je zagovornik predloga zakona o psihoterapiji, ki je v obravnavi v državnem zboru. Ta bi med drugim njegovim diplomantom na Teološki fakulteti lahko omogočil posvetitev v nov poklic psihoterapevta. Večina zdravstvene stroke, vključno s kliničnimi psihologi, temu nasprotuje – Gostečnik pa zakon zagovarja, pri čemer se sklicuje prav na dejstvo, da je tudi sam klinični psiholog.