»Rapidna suša« / Tako se imenuje kombinacija vročinskega in sušnega stresa, ki jo živimo

»V juniju je v večjem delu Slovenije padlo od med nekaj enic do 25 odstotkov običajne količine padavin, le v skrajnih vzhodnih in zahodnih delih nekoliko več – a do največ 60 odstotkov običajne količine, kar je še vedno precejšen primanjkljaj,« so nam pred dnevi iztekajoči se junij opisali na Agenciji za okolje z dodatkom, da je bila meja za vročinski val presežena že sredi junija. Tak izplen prvega meteorološkega poletnega meseca sovpada z nedavno napovedjo Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF): čaka nas podoben tip poletja, kot smo ga imeli leta 2022, torej vročinski valovi s sušo, ki povečuje nevarnost požarov. A to specifično poletje 2022 je po študijah v Evropi terjalo več kot 61.000 smrti.

»Izredna vročina brez primere in obsežna suša« je naslov poročila, ki so ga aprila 2023 izdali pri Copernicusu, evropskem programu za opazovanje Zemlje, in v njem strnili stanje v letu 2022 v Evropi, zlasti poleti 2022. Med drugim je bilo v Franciji, Španiji, Nemčiji in Sloveniji zabeleženih največ požarov v naravi v zadnjih 20 letih, požar na Krasu kot največji v zgodovini Slovenije je izbruhnil 15. julija in trajal 17 dni, do konca julija 2022. Vodostaji kar 63 odstotkov evropskih rek so bili podpovprečni, junija in julija 2022 je na več mestih presahnila za kmetijstvo ključna reka Pad, kar je povzročilo vdiranje slane vode iz Jadranskega morja do 21 kilometrov v notranjost, kmetijska škoda je bila ocenjena na 6 milijard evrov. Slovensko poletje 2022 so poleg požara na Krasu, ki je zajel 3700 hektarjev površin, zaznamovale rekordne temperature (v Ljubljani je bilo 23. julija 38 stopinj Celzija) in suša (60 odstotkov dolgoletnega povprečja), avgusta 2022 so naše hidroelektrarne zaradi nizkih vodostajev proizvedle pol manj elektrike kot avgusta 2021.

Ekstremna vročina 2022 je terjala tudi smrti. Julija 2023 je bila v ugledni reviji Nature Medicine objavljena študija barcelonskega inštituta za globalno zdravje (ISGlobal), katerega rezultat je ocena, da je vročina med 30. majem in 4. septembrom 2022 v Evropi terjala 61.672 smrti. Nominalno so največ teh smrti beležili v Italiji (18.010), Španiji (11.324) in Nemčiji (8.173), medtem ko so najvišje stopnje umrljivosti zaradi vročine (število smrti na milijon prebivalcev) zopet beležile Italija (295), Grčija (280), Španija (237) in Portugalska (211). Med mrtvimi so bile v večini ženske in starejši od 80 let. Za Slovenijo raziskava navaja 137 smrti, od tega 94 pri populaciji nad 80 let. V raziskavo zajetih 35 evropskih držav je poleti 2022 beležilo najtoplejše poletje, s povprečno temperaturo 20,3 stopinje Celzija, ki je presegala povprečno temperaturo obdobja 1991– 2020 (18,6 stopinje) in do tedaj rekordno poletje 2003 (20,2 stopinje Celzija), ko je bilo v juniju, juliju, avgustu in septembru zabeleženih 71.449 presežnih smrti zaradi vročine. Znižanje smrti avtorji povezujejo s prilagoditvami, izvedenimi po katastrofalnem letu 2003; v Franciji so recimo v ustanovah za starejše zahtevani posebni hlajeni prostori.

In kakšno je stanje zdaj, v prvih dneh julija 2025? (Tudi) zadnji teden je na zemljevidu Agencije za okolje, ki kaže oceno sušnih razmer po Sloveniji, prevladovala oranžna, ki označuje »zelo sušno« stanje, tri območja – Koroška, Notranjska in Ljubljana z okolico – pa so obarvana še s stopnjo više na lestvici sušnosti, to je z rdečo barvo, ki kaže najvišjo, »izjemno sušnost«. Po vsej Sloveniji je označena kmetijska suša, v Prekmurju pa tudi suša površinskih voda. Nizkovodne razmere je agencija zadnji teden beležila na približno 30 odstotkih vodomernih postaj: na Muri, Kolpi ter na posameznih manjših rekah na Gorenjskem in v porečju Savinje.

Po vsej Sloveniji je označena kmetijska suša, v Prekmurju pa tudi suša površinskih voda. Nizkovodne razmere je agencija zadnji teden beležila na približno 30 odstotkih vodomernih postaj.

»Sušne razmere, ki smo jim trenutno priča, so posledica sovpadanja tako vročinskega kot sušnega stresa, torej nas je tako imenovana rapidna suša doletela že kar ob vstopu v poletje. Takšna kombinacija je v preteklih letih običajno nastopila šele v juliju ali avgustu. Posledično so primanjkljaji površinske vodne bilance, ki jo sestavljajo padavine, zmanjšane za izhlapevanje, v večini krajev nenavadno visoki za ta čas leta, pravzaprav največji izmed vseh takšnih junijskih obdobij med letoma 1991 in 2020,« povzemajo stanje na Agenciji za okolje za letošnji junij, torej za mesec, ki po starem slovenskem poimenovanju zaradi vseprisotnega cvetenja in zelenja nosi ime »rožnik« (in ne »sušec«, kar je ime za marec).

Nov izraz, ki bo verjetneje postal pogostejši, je torej »rapidna suša«. V večjem delu Slovenije je bila zadnje dni razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja; podobno so oblasti v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji in Franciji zadnje dni izdale opozorila o hudi vročini, gozdnih požarih in zdravju.

Naša agencija za okolje prek mreže opazovalcev na več lokacijah po Sloveniji podrobneje spremlja tudi stanje tal. Ta torek, 1. julija, je bil v spletni tabeli agencije edini opis stanja površine tal zapis »suha«, zapisan z živo rdečo barvo, in sicer za tla na šestih lokacijah po državi: Ljubljana-Bežigrad, Celje-Medlog, letališči Maribor in Portorož, Postojna in Črnomelj-Dobliče. V isti tabeli so bile za iste lokacije navedene tudi temperature na desetih centimetrih globine, ki so znašale od 22,6 stopinje Celzija v Postojni do 27,5 stopinje Celzija v Ljubljani-Bežigrad.

Skromne padavine v juniju so, kot pravijo na agenciji, kvečjemu pripomogle k začasnemu zadržanju poslabšanja sušnosti tal, saj so bili predhodni izjemni vodno-bilančni primanjkljaji preveliki, da bi bistveno vplivali na preskrbljenost z vodo. »Ob nadaljnjem suhem in vročem vremenu bodo tla dalje izpostavljena osuševanju,« opozarjajo.

Za zdaj v svoji mreži (še?) ne opažajo tistih zbitih, zaskorjenih tal, ki delujejo kot trden pokrov z razpokami, med katere se voda sicer lahko ujame, vendar pa je njena nadaljnja infiltracija med delce tal in koreninski sistem zaradi pomanjkanja prepustnosti oziroma zračnih prostorčkov močno otežena. »Posebno problematična je kombinacija večje količine padavin po dolgotrajni suši, ko otežena infiltracija velike količine padavin poveča tveganje za poplavljanje,« razlagajo in dodajajo, da so po dolgotrajni suši najbolj optimalne dolgotrajne milejše padavine, ki bi zgornji sloj zemlje zmehčale in prepojile.

In zdravje? Nacionalni inštitut za javno zdravje je 11. junija podal »tradicionalno« opozorilo: v Slovenijo v prihodnjih dneh prihaja prvi letošnji vročinski val, vročina lahko škodi zlasti občutljivejšim skupinam prebivalstva, v katerih so starejši, otroci in nosečnice, osebe s socialno-ekonomskimi težavami, kot so brezdomci in prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, ter dodatno izpostavljene skupine, na primer osebe, ki bivajo v podstrešnih stanovanjih brez klimatskih naprav, in delavci na prostem. Ana Hojs z inštituta je ob skrbi zase pozvala k posebni pozornosti do izpostavljenih skupin. Opozorila je tudi na hidracijo: pri povprečnem zdravem človeku je zadostna količina tekočine, ki jo popije in ne pridobi s hrano, okoli liter in pol, v vročih razmerah pa okoli dva litra.

Podobno poletje, gre za leto 2022, je v Evropi terjalo več kot 61.000 smrti. Letos se lahko tragična bilanca ponovi.

Projekcije smrti zaradi vročine niso optimistične, odvisne bodo od tega, za koliko se bodo temperature zvišale do konca stoletja glede na stanje 1991– 2020. Septembra lani objavljena študija v medicinski znanstveni reviji The Lancet napoveduje, da se bo v Evropi bistveno spremenilo razmerje med številom smrti, povezanih z mrazom, in številom smrti, povezanih z vročino: če je bilo v obdobju 1991–2020 to razmerje 8,3 proti 1, torej je bilo bistveno več smrti zaradi mraza, se bo v primeru povečanja temperatur za 1,5 stopinjo Celzija to razmerje zmanjšalo na 6,7 proti 1, v primeru najbolj ekstremnega scenarija, ki predvideva dvig temperature za štiri stopinje, pa celo na 1,4 proti 1. »Močno zmanjšanje tega razmerja z naraščajočim globalnim segrevanjem pripisujemo postopnemu zmanjševanju umrljivosti zaradi mraza in porastu umrljivosti zaradi vročine, ko se bo segrevanje še povečalo,« navaja študija, ki opozarja tudi na velike regionalne razlike. Med letoma 1991 in 2020 je bilo število smrti zaradi mraza v vzhodni Evropi 2,5-krat večje kot v zahodni Evropi, število smrti zaradi vročine pa 6-krat večje v južni kot v severni Evropi. Po projekcijah se bodo regionalne razlike s segrevanjem še povečale, do leta 2100 naj bi na jugu umrlo 9,3-krat več ljudi kot na severu. Prizadete bodo torej zlasti južne regije Evrope, kamor študija ob Hrvaški, Grčiji, Cipru, Malti, Italiji, Portugalski in Španiji uvršča tudi Slovenijo.