Odškodnine za azbestne bolnike

Največ 63.353,78 evra za zdaj znaša odškodnina, ki jo v Sloveniji dobi oseba z diagnozo najhujše azbestne bolezni, mezotelioma, agresivnega raka v tankem sloju tkiva, ki obdaja pljuča in druge notranje organe. Odškodnine za druge azbestne bolezni so nižje, za azbestozo znaša največ 31.692,12 evra. Še do nedavnega je veljalo, da so oboleli za azbestno boleznijo oziroma njegovi dediči odškodnino lahko prejeli le, če sta bila izpolnjena dva pogoja: da je oboleli po opravljenem diagnostičnem postopku verificiral azbestno bolezen in da je sam pred smrtjo vložil vlogo za odškodnino. A v praksi so se postopki zapletali.

Konkreten primer, zaradi katerega je vrhovno sodišče sprožilo presojo ustavnosti dela azbestnega zakona, je bil tale: oboleli je umrl med postopkom za pridobitev mnenja o verifikaciji svoje azbestne bolezni, vdova pa kljub izdanemu mnenju ni mogla nadaljevati postopka za izplačilo odškodnine, ker umrli sam ni sprožil še druge faze postopka in ni sam vložil vloge za odškodnino.

Ustavno sodišče je zdaj, 19 let po sprejetju zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ugotovilo, da je taka ureditev protiustavna in jo mora državni zbor popraviti, že takoj pa lahko dediči pokojnih, ki jim je bilo že izdano mnenje o verifikaciji azbestne bolezni, sami pri medresorski komisiji vložijo vlogo za odškodnino. Ustavno sodišče ugotavlja, da oboleli že s tem, ko sproži verifikacijo azbestne bolezni, jasno izrazi voljo, da želi prejeti denarno odškodnino. »Mnenje o verifikaciji je namreč namenjeno izključno postopku za izplačilo odškodnine,« piše v odločbi, ki tudi opozarja, da je hitrost postopkov odvisna od okoliščin, na katere ne oboleli in ne njegovi dediči ne morejo vplivati.

Koliko dedičev je bilo s protiustavno ureditvijo prizadetih, ni jasno. Na pristojnem ministrstvu za delo navajajo, da v približno desetih odstotkih upravičenci do odškodnine med postopkom umrejo, odškodnine pa so zadnja leta priznane v grobem od 60 do 80 upravičencem. »V praksi veliko upravičencev vloži vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji hkrati z vlogo za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni, sploh upoštevaje dejstvo, da je pričakovana življenjska doba obolelih pri diagnosticiranih hujših oblikah poklicnih azbestnih bolezni kratka. Zato menimo, da ustavna odločba ne bo v večji meri vplivala na število postopkov sporazumevanja o odškodnini,« dodajajo. Lani je pristojna komisija 61 upravičencem priznala odškodnino za 25 plakov oziroma bolezni poprsnice, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov, država je za odškodnine namenila 1,25 milijona evrov. Dodajmo, da je to le še ena potrjena nepravičnost v zvezi z azbestnimi boleznimi, saj je prvotni zakon iz leta 2006 omejeval pravico do odškodnine le na redke delavce z azbestom, šele kasneje pa upravičenost razširil tudi na druge izpostavljene.