Članarina za Nato kot mafijska varščina?

Vlado Miheljak

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Dva leva

»… predsednica komisije Ursula von der Leyen je lani oktobra ob nastopu predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána v evropskem parlamentu tega zelo jasno in neposredno izzvala ter stvari postavila na svoje mesto. In danes je vsem, ki so zavezani skupnim vrednotam, jasno, da o tem ni mogoče molčati, stvari se ne bodo uredile same od sebe. … Ne preostane nam nič drugega, kot da smo kot posamezniki, tudi tisti, ki smo na visokih funkcijah, vztrajni, da rečemo bobu bob, fašizem fašizmu, nacizem nacizmu in genocid genocidu.«
— Evropska komisarka Marta Kos v intervjuju za Mladino (27. 6. 2025)

»Na vprašanje, kako vidijo izjave premiera Goloba, da je edina zaveza, ki jo je o obrambnih izdatkih sprejela Slovenija, zaveza o dveh odstotkih BDP-ja v letošnjem letu in potem postopnem dvigu na tri odstotke do leta 2030, pa so me napotili na deklaracijo, ki so jo voditelji sprejeli na vrhu v Haagu. Ta jasno govori o zavezi, da bodo članice obrambne izdatke v ožjem in širšem pomenu dvignile na pet odstotkov BDP-ja letno do leta 2035.«
— Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja, o odgovoru tiskovne službe zavezništva Nato (6. 7. 2025)

Ni kaj, evropska komisarka Marta Kos je v intervjuju navedla nekaj tehtnih ugotovitev o stanju v Evropski uniji. A žal izstrelila puščice v popolnoma napačne tarče. Res je, da konsenzualni princip odločanja blokira učinkovitost. Res je tudi, da razni Orbáni in drugi vzhodnoevropski in v zadnjem času tudi zahodnoevropski nestrpni populisti obremenjujejo zvezo. A o tem ni kaj stokati. Orbán et consorts seveda so nadloga, niso pa, vsaj za zdaj še ne, usodni problem. Zares problem je evropska komisija; zaščitniška politika Ursule von der Leyen do Izraela, njena brezdušnost do civilnega prebivalstva Gaze, militantna, nediplomatska vizija končanja ukrajinsko-ruskega konflikta, brezbrižnost do dogajanja v Srbiji … Viktor Orbán je slej ko prej zastopnik zgolj ene od držav zveze, Ursula von der Leyen predstavlja Unijo kot celoto. In ta Ursula ne samo, da ni pripravljena »reči bobu bob« in obsoditi genocidne politike Izraela v Gazi, tudi ob zadnji vojaški intervenciji v Iranu je šokantno poenostavljala: »Izrael ima pravico do samoobrambe«, ker pač »Iran ne sme posedovati jedrskega orožja«. No, da ga poseduje tudi Izrael, se ji ne zdi pomembno. Še do vprašanja, ali je ta intervencija v opreki z mednarodnim pravom, se ne opredeli.

Ja, v starih dobrih časih, kot se reče s plehko krilatico, je bil med pristranskim zavezništvom Nato in trezno EU velik razkorak. Nato je, slepo sledeč ZDA, iskal izključno vojaške rešitve za svetovne probleme in konflikte, EU (sicer v glavnem neuspešno) pa mirovne in diplomatske. Sedaj praktično ni razlike. Kot tudi ni razlike v logiki in etiki razmišljanja Rutteja in Ursule von der Leyen. Zato ni daleč čas, ko bo na mizi javnega mnenja dilema o izstopu iz Nata in tudi iz EU. Prva je že aktualna. Golob je z ukradenim mandatom (in pasivno privolitvijo SD in Levice) šel v Haag izglasovat famoznih pet odstotkov BDP za obrambne izdatke (kar je 20 odstotkov državnega proračuna!). Menda, kot se je branil in miril javnost po vrnitvi, s figo v žepu. A s figami politikov je neredko tako, da ponavadi ostanejo globoko v žepih, tudi ko bi jih morali izvleči.

Ko to pišem, sicer še ni dokončno potrjeno, a skoraj zagotovo bo Golob umaknil predlog o referendumu o izstopu iz zveze Nato, ki ga je kot užaljen pamž vrgel javnosti in koalicijskim partnerjem. A kakorkoli. Če bo do referenduma o izstopu prišlo ali ne, dogajalo se bo očitno podobno, kot je bilo ob referendumu o vstopu v Nato: nagovarjanje z manipulacijami in lažmi. Takrat so jih lansirali prek propagandnega glasila Natopis, ki se ga je prijelo sarkastično preimenovanje v Natopiss. V brezplačnem trobilu, ki so ga nasmetili v 683.000 poštnih nabiralnikov, so selektivno in lažno predstavljali dejstva. Denimo, da so obrambni stroški nevtralnih držav višji. In danes apologeti zveze to ponavljajo. Ni bilo točno takrat in je danes še manj. Nekdanji mirovniški aktivist in ob vstopanju Slovenije v Nato vodja nemške diplomacije, Joschka Fischer, je prišel marca 2003 zaradi slabih javnomnenjskih napovedi zavajajoče opozarjat, da je vstop v EU in Nato organska celota. In predvsem je ves politični razred trobil v isti rog. Medijski prostor (razen Mladine) se je za kritike vstopa praktično zaprl …

Takrat smo pri referendumskem vprašanju, ali ste za vstop ali proti njemu, faktično izbirali med ZA in ZA. Sedaj nam pri vprašanju, ali ste za izstop iz Nata, ponujajo izbiro med PROTI in PROTI. Sicer pa je rezultat posvetovalnega referenduma itak popolnoma irelevanten. Kajti o izstopu odloča dvotretjinska večina v državnem zboru. A se je politični razred posledic lastnega natega javnosti vseeno ustrašil in sedaj panično išče pot za umik. Najbrž pozna srbski pregovor: Posle jebanja nema kajanja.