Elektrificirani dežnik

Za enoročno uporabo

Japonci veljajo za neumorne v inovacijah. Poglejmo samo dežnike. Micuo Sudu je konec 50. let prejšnjega stoletja ustvaril znameniti prosojni plastični dežnik, pred desetletjem pa je Hiroši Kadžimoto izumil »obratni« dežnik, ki se ne zloži navzdol, temveč navzgor, da z njega ne curlja in postane samostoječ. Iznašli so celo dežnik, ki ga nad človekom drži dron, čeprav se v praksi še ni uveljavil. V deželi vzhajajočega sonca sicer dež ni nikoli daleč; v Tokiu dežuje približno 180 dni na leto, statistično torej vsak drugi dan, čeprav so padavine skoncentrirane v nekaj mesecev. Čas od začetka junija do konca julija slovi kot posebno deževno obdobje s pogostimi in nepredvidljivimi plohami. Zato ni čudno, da je na Japonskem največ dežnikov na prebivalca v svetovnem merilu; kar 4,2 na osebo, v Tokiu pa še malo več. Najnovejši izum je elektrificirani dežnik, ki ga ob pritisku na gumbe odpira, zapira in zlaga mašinca ter se polni prek USB-priključka. Prav bo prišel tudi na natrpanih ulicah, saj se da v hipu le toliko zložiti, da se odprt ne zadeva ob druge.