Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 28  |  Kultura  |  Film

Jurski svet: Preporod

Jurassic World: Rebirth, 2025, Gareth Edwards

zadržan

Novi primitivizem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 28  |  Kultura  |  Film

zadržan

Novi primitivizem.

Ko drviš po rollercoasterju, te je na smrt strah, a ne umreš. Preporod – Jurski park 7 – je strukturiran kot rollercoaster: članom ekspedicije (na čelu s Scarlett Johansson, verzijo Indiane Jonesa, kraljico ekstrakcije) in turistične latinskoameriške družine (na čelu z Manuelom Garcia-Rulfom), ki se v tropskih krajih – na »prepovedanem« atlantskem otoku Saint-Hubertu – znajdejo med povsem dereguliranimi hibridnimi, mutantskimi dinozavri (T-Rex je videti kot Gigerjev alien, neki drugi zaver kot žrelo, tretji kot E. T., četrti kot King Kong ipd.), se nič ne zgodi, a jih je ves čas na smrt strah. Dinozavri jih preganjajo, se zaganjajo vanje, jih brezmejno terorizirajo, a nikogar ne ujamejo – vedno se rešijo v zadnjem trenutku. Ta občutek – da se vsakič znova rešiš v zadnjem trenutku – imaš na rollercoasterju. Ubijte me, samo, da se mi nič ne zgodi!

In to je občutek, ki ga ljudem vsiljuje kapitalizem – da jih nenehno rešuje. V Preporodu, ki se dogaja v času, ko dinozavri niso več atrakcija (nikogar več ne zanimajo, naravni muzeji in zoološki vrti samevajo), vsi veliko govorijo, a kot liki komaj obstajajo. Nenehno le bežijo, bežijo in bežijo, tako da se zdijo kot popolna metafora človeštva, ki le še panično beži pred nevarnostmi in grožnjami – krizami, naravnimi katastrofami, podnebnim kaosom, virusi, vojnami. Čas bi že bil, da zbeži pred nostalgijo po kapitalizmu – to, da ljudje živijo hkrati kot dinozavri, itak pomeni, da je kapitalizem nekaj predzgodovinskega. Primitivnega. Predpotopnega.

Preporod, ki je del ultimativne kapitalistične franšize, ki slavi kapitalistično kloniranje izgubljenih »zakladov« (dinozavrska DNK skriva zdravilo proti redkim boleznim) in ki je nabit z eminentno kapitalističnim product placementom (Doritos, Altoids, M&M, Snickers ipd.), pošastnejšim od T-Rexa, nas prepričuje, da je antikapitalističen (rešitev verjetno vidi v »odprtokodnem«, »brontozavrskem« kapitalizmu), ker pusti, da dinozavri požrejo le največjo kapitalistično svinjo (Rupert Friend), brezobzirnega, pohlepnega šefa farmacevtske korporacije, ki je tako eksemplaričen in svarilen in razstaven, da si na roko priklene kovček, poln vzorcev zavrske krvi, ki bi lahko rešila človeštvo (konec bolezni srca in ožilja! konec raka!), a ironično – največ življenja in največ krvi je prav v tem svinjskem kapitalistu. Vsi ostali živijo le, ko bežijo, ko jih je strah, ko jih grabijo panika, tesnoba in negotovost, ko se torej oklepajo rollercoasterja – kapitalizma, edine stvari, ki jim še daje občutek, da so živi. In ki jim omogoča, da sploh še kaj čutijo. Kapitalizem je pustolovščina. In nič ni slajšega. Obenem pa ne preseneča, da v svetu Preporoda dinozavri nikogar več ne zanimajo – kapitalizem je ljudi spremenil v dinozavre. Pripeljal jih je na rob izumrtja. Zanje je to, kar naj bi bil za dinozavre oni meteor. (kino)

OuqApsUydbk

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.