Loyle Carner: Hopefully!

2025, Island EMI

+ + +

Britanski »indie«, katerega razvoj in razcvet spremljamo zadnje desetletje, zveni precej drugače od starejšega, kitarsko zaznamovanega označenca, na katerega najprej pomislimo pri tem izrazu. Mešanje (post)rocka, novega soula, hiphopa, plesnih odvodov … daje dokaj neuniformirane rezultate. Tako, na primer, Loyle Carner na novi plošči precej več poje in manj rapa kot v preteklosti, to počne z nizkim glasom in v ravninski interpretaciji, ki ju nevsiljivo polaga na bendovske osnove. Teme, med katerimi prednjači vloga novopečenega očeta, prežvekuje brez patetike, od kolegov, kot je na primer kakšen King Krule, pa se občutno razlikuje po veliki rafiniranosti in pomanjkanju konkretnejših robov.