Umetniški vtis 

Gostilna Pri Žabarju
Viška cesta 50, Ljubljana
Tel.: 01 423 24 62
Na poslovna in ostala druženja se lahko k Žabarju odpravite od ponedeljka do petka od 12. do 22. ure

Ambient:
Žabar zna lepo nositi svojo bogato zgodovino in tradicijo: domače, prijetno, urejeno; natakariat je komunikativen, zvok pa najboljši mogoč: čebljanje polne gostinske sobe

Napitki:
vzorna, dovolj zanimiva, smiselno urejena in cenovno pozicionirana vinska karta; buteljke se začno pri 18 evrih s hišnim bricem Sirkom in končajo pri 95 za veliko rdeče 2018

Vegetacija:
ravno dovolj, da si lahko tudi nemesojedi gostje sestavijo dostojen obed

Dostopnost:
poskusite s parkiranjem kje ob bližnjih ulicah; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
prekajeni goveji jezik
ocvrte razprte sardele
telečja jetrca

Ne tako fino:
obe krompirjevi prilogi
hobotnica v solati

Piščančja pašteta je stala 10,9, goveji jezik in ocvrte sardele 12, hobotnica v solati 15,5, telečja jetrca 15, telečji ljubljanski zrezek 19, pečena jagnjetina 22, praženi krompir & pomfrit 4,5, kremšnitka 3,6 in kepa sladoleda 4,8 evra.

»Naši kriteriji ter razmerje med številom krožnikov in buteljk so sicer drugačni od festivalskih, ampak Žabarja bi pa po skoraj 15 letih lahko spet prečekirali,« je Konzumovega planerja navdihnila ljubljanska reprezentančna stroškovna aferica, tako da je tri svoje nedopustujoče inšpektorje kljub rahli naveličanosti promptno poslal k – drugače bi pač bilo smešno, kajne – polnim krožnikom na Viško cesto.

V prepričanju, da bomo na julijski torkov popoldan v viškem zaledju naleteli na tipično poletno laganico, se ne bi bili mogli bolj motiti: prav vsa omizja v Žabarjevih sobah so se zapolnila, tista v naši pretežno z mešanico gostov, prakticirajočih ljubljanščino in mednarodno angleščino. Že na drugi ali tretji strani jedilnega lista je bilo jasno, da Pri Žabarju niso korenito posegli v repertoar in da zvezde stalnice še vedno dopolnjujejo s sezonskimi specialkami.

Pri načrtovanju scenosleda smo se nagibali k večji pestrosti kot naša festivalska navdihovalca: ne le da smo na vinski karti ob sauvignonu familije Brodnik našli kar nekaj vsaj tako zanimivih, če ne še zanimivejših vin, ampak smo tudi s teletino opravili v dveh potezah – z vrhunskimi, s potrpežljivo zmehčano čebulo prepraženimi jetrci in ljubljanskim zrezkom, ki ga tu polnijo s pršutom in nato hudo hrustljavo ocvrejo. Z izjemno panado so se izkazale tudi razprte, lepo očiščene in dišeče sardele, Konzumov znak odličnosti pa smo pripeli še blago prekajenemu govejemu jeziku, ki ga všečno opremijo s trdo kuhanim jajcem, mlado čebulo, kolutom korenja iz juhe in bučnim oljem.

Všeč nam je bila tudi pestre – mesne in bolj koščene – kose obsegajoča porcija v krušni peči popolnoma zmehčane jagnjetine, poleg nepretresljive rustikalne piščančje paštete ter hobotnice v solati, ki je bila bolj rukola z olivami, paradižnikom, kisom in hobotnico, pa Žabarjevi kuhinjski diviziji zamerimo predvsem porazni krompirjevi prilogi: pomfrit je bil bledikav in premalo ocvrt, tako da je hrustljavost začela popuščati že po nekaj minutah, praženi krompir pa si z onimi nekaj komajda posteklenelimi koščki čebule niti ne zasluži tega pridevnika.

Čeprav je našemu natakarju proti koncu večera začelo zmanjkovati simpatičnih enovrstičnic, nas je s kremšnitko (tako ji rečejo, ker je malo manjša od običajnih, kar je glede na dimenzije drugih jedi čisto dobrodošlo) in kepo (tej pa bi s pomanjševalnico naredili krivico) borovničevega sladoleda prepričal, da smo Konzumovi maskoti po 14 letih iz ust vzeli zobotrebec in ji okoli vratu privezali slinček.