Omogočanje genocida

Tretjega julija je posebna poročevalka Združenih narodov o položaju človekovih pravic na palestinskih ozemljih, Francesca Albanese, izdala poročilo Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida. V njem poudarja tudi vlogo finančnih ustanov, ki jih ob akademskih institucijah uvršča med »omogočevalce« izraelske okupacije in zdaj genocida. Z dvema bankama, zelo izpostavljenima v poročilu – francosko BNP Paribas in britansko Barclays –, pa tesno sodeluje tudi slovensko finančno ministrstvo, nazadnje je prav ti dve banki najelo pri izdaji obveznic prejšnji mesec.

»Številni podporniki – finančna, raziskovalna, pravna, svetovalna, medijska in oglaševalska podjetja –, ki so s svojim znanjem, z narativi, veščinami in naložbami dolgo sodelovali pri ohranjanju naseljenskokolonialne okupacije, vlagajo predvsem v gospodarstvo, ki deluje genocidno; od njega pa imajo dobiček in ga normalizirajo,« se začne poglavje poročila Francesce Albanese z naslovom Omogočevalci, ki posebej osvetljuje vlogo finančnih podjetij. Poročilo navaja, da se je med letoma 2022 in 2024 izraelski vojaški proračun povečal s 4,2 na 8,3 odstotka BDP, ta napihnjeni vojaški proračun pa je Izrael financiral zlasti z izdajanjem mednarodnih obveznic; marca 2024 in februarja 2025 je tako prišel do svežih osem in pet milijard ameriških dolarjev. »Nekatere največje svetovne banke, med njimi BNP Paribas in Barclays, so s prevzemom prodaje teh državnih obveznic okrepile zaupanje trga do Izraela, kar je Izraelu omogočilo, da je kljub znižanju bonitetne ocene zadržal obrestno premijo,« piše v poročilu. Povedano preprosto: Izraelu zaradi pomoči BNP Paribasa in Barclays ni bilo treba ponuditi višjih obresti, da so mu vlagatelji posodili milijarde za orožje. Še več, Izrael se je ob izdaji marca 2024 pohvalil, da je prejel največje povpraševanje vlagateljev v zgodovini, za kar 38 milijard dolarjev. Med več sto kupci obveznic so bila nekatera največja naložbena podjetja, na primer skoraj milijardo dolarjev je investiral ameriški Pimco, sicer hčerinska naložbena družba nemškega finančnega velikana Allianz.

Slovensko finančno ministrstvo je nazadnje angažiralo banki BNP Paribas in Barclays pred mesecem dni, bili sta v tako imenovanem sindikatu bank primarnih vpisnic obveznic (ob Credit Agricole CIB, Deutsche Bank, J. P. Morgan in OTP Banki), ki so nato svojim bazam vlagateljev ponujale prvo 10-letno obveznico Republike Slovenije, vezano na izpolnjevanje trajnostnih ciljev. Če Slovenija do leta 2030 ne bo za vsaj 35 odstotkov zmanjšala izpustov toplogrednih plinov glede na leto 2005, bodo imetniki obveznic dobili višje obresti, če bo izpuste znižala za vsaj 45 odstotkov, se bo obrestna mera znižala.

Ali na ministrstvu pod Klemnom Boštjančičem po objavi poročila Francesce Albanese in dokazih o podpori in omogočanju genocida razmišljajo o prekinitvi sodelovanja z BNP Paribas in Barclays? To smo vprašali ministrstvo.

V dolgem odgovoru so napisali, da Slovenija pri izdajah obveznic trenutno sodeluje s 16 domačimi in tujimi investicijskimi bankami (z Barclays od leta 2011 in z BNP Paribas od 2007), ki da so »izbrane uveljavljene« banke »z izkazanimi visokimi kompetencami in tržnim zaledjem«. Tak način izdaj prek bank primarnih vpisnic smo prevzeli leta 2007 z evrom, ministrstvo za vsako izdajo obveznic izbere banke – pomembno merilo je na primer likvidnost prejšnjih obveznic na trgu, torej kako dobro so jih razporedili med likvidne vlagatelje. »V zadnjih desetih letih, od 1. januarja 2016 do 7. julija letos, sta BNP Paribas in Barclays sodelovali pri 31 oziroma 40 izdajah in skupaj prejeli za okrog 19 milijonov evrov provizij (Barclays 10,7 milijona, BNP Paribas 8,2 milijona),« še razkrivajo na ministrstvu. Od tega sta banki zgolj v letih 2024 in 2025, torej ko poteka genocid v Gazi, od države Slovenije prejeli vsaka po 1,06 milijona evrov provizij, kar za ti dve ogromni bančni skupini ni veliko.

Pa na ministrstvu vsaj razmišljajo o moralnih razsežnostih? »Na ministrstvu ocenjujemo, da je trenutni način izvedbe izdaj državnih obveznic primeren in zagotavlja uspešno in učinkovito zadolževanje in upravljanje z likvidnostjo državnega proračuna.«