Odliv poldruge milijarde

Banka Slovenije je izdala prvo oceno lanskih tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Prvi podatki kažejo, da so tuje neposredne naložbe lani dosegle nov rekord – 23 milijard evrov. V primerjavi z letom 2023 so zrasle za 0,8 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2020, torej v zadnjih petih letih, pa so se skupaj povečale za 6,3 milijarde evrov ali 38 odstotkov.

Znotraj teh 23 milijard evrov glavnino sestavlja lastniški kapital, torej lastništvo podjetij (21,4 milijarde evrov), največja investitorja sta ostala Avstrija in Luksemburg; ta je na seznamu tako visoko zlasti zaradi madžarske banke OTP. Madžarska OTP je namreč prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg lastnica banke OTP v Sloveniji, v katero so vključene nekdanje Nova KBM, Poštna banka, Banka Celje, Abanka in SKB banka. Zagotovo gre za davčno optimizacijo. Sosednja Hrvaška je s 7,7-odstotnim deležem peta najpomembnejša naložbenica v Sloveniji, zlasti prek trgovca Mercator in živilske družbe Panvita.

Lani pa je bil dosežen še en rekord – pri odlivu dobičkov v tujino. Tuji lastniki so si lani po prvih ocenah Banke Slovenije iz podjetij v Sloveniji izplačali 1,5 milijarde evrov dobičkov, kar je za 42 odstotkov več kot leto prej. Ta porast je izjemen, saj so izplačila dobičkov in njihov odliv v tujino postopno naraščali že v koronskih letih 2021–2023, ko so imeli tuji lastniki vsako leto dobro milijardo evrov dobičkov, leta prej pa so ti znašali v povprečju od 500 do 700 milijonov na leto in so rasli v povprečju po manj kot 17 odstotkov na leto. Samo iz bank je lani k tujim lastnikom, ki imajo v lasti tri četrtine bančnega sistema, po grobih ocenah romalo več kot 350 milijonov evrov dividend, letos pa jih bo za skoraj pol milijarde evrov. Zgolj omenjena madžarska OTP si je lani izplačala 116 milijonov evrov dividend, letos skoraj 233 milijonov.

Grob seštevek izplačanih dobičkov kaže, da so si tuji lastniki slovenskih družb v zadnjih desetih letih izplačali več kot 8,5 milijarde evrov dividend. V razmislek: vrednost vseh naložb v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, ki so nekakšen »strateški kapital« države, je konec marca letos dosegala 13,4 milijarde evrov.

Kaj pa slovenske naložbe v tujini? Konec leta 2024 so znašale 10,6 milijarde evrov, v primerjavi s preteklim letom so se povečale za 1,1 milijarde ali skoraj 12 odstotkov. Najvišjo vrednost neposrednih naložb v tujini so imeli slovenski vlagatelji konec leta 2024 na Hrvaškem (35,6 odstotka), kar dobro polovico teh naložb pa so bile naložbe slovenskih gospodinjstev v nepremičnine, navaja Banka Slovenije. Na drugem mestu so bile naložbe v Srbiji (19,3 odstotka), sledijo Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Rusija. V nekdanjih republikah prevladujejo naložbe v finančne dejavnosti. Tukaj je statistično vodilna »naša« NLB, ki pa je le še v četrtinski lasti države Slovenije, skoraj polovico NLB imajo v lasti lastniki, skriti za računi na banki Bank of New York. Razkrita sta le dva od njih: Evropska banka za obnovo in razvoj in investicijska družba Brandes Investment Partners, ki imata vsaka več kot petodstotni delež.