O tem, ali skozi Slovenijo potuje orožje v Izrael, ni evidenc 

Skrito orožje

Matej Tašner Vatovec, vodja poslanske skupine Levice, je na obrambnega ministra Boruta Sajovica nedavno naslovil poslansko vprašanje v zvezi s tranzitom orožja skozi Slovenijo v Izrael v zadnjih 21 mesecih, odkar v Gazi poteka genocid. Konkretneje ga je zanimalo, ali ministrstvo uresničuje 77. člen zakona o obrambi, ki določa, da lahko dovoljenje za izvoz, uvoz ali tranzit orožja čez državno ozemlje zavrne, če bi bilo s tem ogroženo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Slovenije ali če bi se s tem spodbujali oziroma omogočali oboroženi spopadi v državi, ki je končni uporabnik tega orožja.

Po ministrovih pojasnilih ministrstvo sploh »ne izdaja tranzitnih dovoljenj niti ne vodi evidenc o vrsti in količini obrambnih proizvodov«, kadar gre za tranzit opreme iz držav EU v Izrael. Dovoljenje za posamezen posel, tako uredba o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo, namreč ni potrebno, če država članica izvaža obrambne proizvode v tretje države ali jih od tam uvaža. »Zato ministrstvo ne odloča v postopku, ker ne prejme vloge in praviloma ni seznanjeno s količino in vrsto obrambnih proizvodov v tranzitu.«

Tranzit v Izrael je bil v tem času sicer odobren v treh primerih, ki so bili evidentirani: za švicarska brezpilotna letalnika na poti na servis v Izrael ter vojaško terensko vozilo, ki se je s testiranja oziroma predstavitve v Veliki Britaniji vračalo k lastniku v Izrael.

Sajovic je še odgovoril, da Slovenija od oktobra 2023 ni izdala nobenega izvoznega dovoljenja za končnega uporabnika v Izraelu, je pa opravila izvoz na podlagi predhodno izdanih dovoljenj. Tudi ta bi ministrstvo sicer lahko razveljavilo.

Na pojasnila obrambnega ministra so se v pismu, ki je bilo naslovljeno na ministra Sajovica in na zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter premiera Roberta Goloba, odzvali v Gibanju za pravice Palestincev. »Tranzit orožja v Izrael čez ozemlje Slovenije brez vzpostavljenega nadzora in ocene tveganj pomeni opustitev dolžnega ravnanja in morebitno kršitev mednarodnega prava,« so zapisali. »Dejstvo, da Slovenija ne vodi evidenc in ne vzpostavi nobenega nadzora, je ne razbremeni odgovornosti, temveč je zaradi tega lahko soodgovorna za najhujše zločine zoper človečnost.«

Vlado so zato pozvali, naj vzpostavi učinkovit nadzor nad tranzitom orožja, tudi ko gre za tranzit, povezan s članicami EU, in naj zavrne vse načrtovane in prihodnje tranzite, za katere obstaja resno tveganje, da bosta prepeljana vojaška oprema in orožje uporabljena za genocid in zločine zoper človečnost.

Resnejših ukrepov zoper Izrael na ravni EU, denimo embarga na orožje ali prekinitve trgovanja, za zdaj ni zaznati. Zunanji ministri se bodo prihodnji teden sicer spet sestali z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Kajo Kallas, da bi razpravljali o možnosti prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.

A zakaj bi čakali? Irska vlada je pred kratkim predstavila predlog zakona o prepovedi uvoza blaga z zasedenih palestinskih ozemelj. Četudi poteza velja za precej simbolično, saj bi se zakon nanašal predvsem na blago, kot so datlji, pomaranče, avokado, olive in podobno – takšnega blaga naj bi bilo lani po ocenah irskega zunanjega ministrstva za 214 tisoč evrov –, bi bila Irska s sprejetjem zakona prva država v EU, ki bi se odločila za takšen korak. Sicer pa je imela več težav z nenapovedanimi prevozi orožja v svojem zračnem prostoru; zanje je treba dobiti »posebno dovoljenje«, a ga za orožje za Izrael ni bilo. Opozicija zdaj zahteva več pregledov in jasnejšo zakonodajo ter celo popolno prepoved prevozov orožja, saj naj bi bila Irska nevtralna država.

Zakaj Slovenija ne bi razmišljala podobno?