Avtorska pravica do lastne identitete

Videi deepfake oziroma ’globoki ponaredki’, torej hiperrealistični videoponaredki, v katerih lahko subjektom polagamo besede v usta, so prah dvigovali že leta pred nenadnim vzponom sistemov generativne umetne inteligence. Zdaj, ko so tovrstna orodja izjemno zmogljiva, preprosta za rabo in čedalje dostopnejša, pa je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z lažnimi podobami, videi in zvočnimi posnetki, s katerimi se briše meja med resničnostjo in domišljijo.

Nevarnost ni zgolj, denimo, v zlorabi podob politikov, s katerimi je mogoče z lažnim dokaznim gradivom obogatiti propagandne dezinformacije, ali pa na primer v zlorabi podob zvezdnikov, iz katerih kot po tekočem traku nastaja lažna, nekonsenzualna pornografija. Ogrožen je tudi slehernik, saj ga nepridipravi z novimi tehnologijami zlahka pripravijo do tega, da v lažnem posnetku reče ali stori karkoli.

Danski zakonodajalci se tega zavedajo, zato so se odločili, da državljane zavarujejo pred tovrstnimi zlorabami: z novim, pionirskim zakonom bodo pridobili avtorsko pravico do lastne podobe, glasu in telesnih značilnosti. Če bo kdo brez dovoljenja ustvaril ali delil vsebine, ki bodo ustvarjene brez privolitve subjektov globokih ponaredkov, bodo lahko državljani zahtevali njihovo odstranitev z medmrežja in poiskali pravno varstvo, potencialno pa jim bodo pripadale tudi morebitne odškodnine. Ponaredki z namenom satire ali parodije bodo po novi danski zakonodaji še naprej dovoljeni.

Kot je za britanski časnik The Guardian povedal danski minister za kulturo Jakob Engel-Schmidt, lahko sistemi umetne inteligence »ljudi brez privolitve obdelajo z digitalnim fotokopirnim strojem in jih zlorabljajo za vse mogoče namene, česar preprosto ne moremo sprejeti«. Minister želi z novim zakonom poslati »nedvoumno sporočilo, da ima vsak pravico do avtorskega varstva svojega telesa, glasu in obraznih potez, a zdaj veljavna zakonodaja tega ne zagotavlja«. Ko bo zakon sprejet, bodo lahko danski državljani od spletnih platform, kot so družbena omrežja, zahtevali odstranitev tovrstnih vsebin, če se bodo te razširjale brez njihovega soglasja.

A to »nedvoumno sporočilo« pravzaprav ni namenjeno zgolj platformam, ki omogočajo objavljanje lažnih vsebin, pa tudi ne le korporacijam, ki izdelujejo orodja za ustvarjanje digitalnih ponaredkov, temveč gre – vsaj tako upa Engel-Schmidt – za precedens, ki bo sčasoma po vsej Evropi vplival na nove etične standarde glede rabe naših podob v dobi umetne inteligence. Danska vlada se namreč zaveda, da problem zlorab umetne inteligence presega državne meje. Engel-Schmidt napoveduje ostre ukrepe zoper tehnološke platforme, če se te ne bodo prilagodile novim pravilom – med drugim jim grozijo visoke denarne kazni – dodal pa je tudi, da se bo lahko kaznovanje morebitnih kršiteljev znašlo v pristojnosti evropske komisije.