Format datotek, ki je za vedno spremenil svet poslušanja glasbe 

Pred 30 leti, 14. julija 1995, je nov format datotek, MP3, začel svoj revolucionarni pohod

Pred 30 leti, 14. julija 1995, je nov format datotek, MP3, začel svoj revolucionarni pohod in za vedno spremenil svet poslušanja glasbe in glasbeni posel. Zgodovinski uspeh nemških izumiteljev formata mp3 je bil kombinacija vizije, nadurnega dela, trme in tudi kančka sreče.

Pred tremi desetletji so se raziskovalci Fraunhoferjevega inštituta za integrirana vezja v bavarskem Erlangnu odločili, da bodo svoj izum za stiskanje zvoka poimenovali s končnico .mp3. In prav stiskanje zvoka, ki so ga izumili v Erlangnu, je omogočilo poslušanje glasbe z interneta, ki je 30 let pozneje že vseprisotno, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Začetki projekta MP3 segajo v leto 1982. Takrat je bil cilj ustvariti tako majhne glasbene datoteke, da bi jih bilo mogoče prenašati v primerni kakovosti po digitalni telefonski liniji (ISDN). Raziskovalec Karlheinz Brandenburg si je to na videz nemogočo nalogo postavil za temo svoje doktorske disertacije na oddelku za tehnično elektroniko v Erlangnu.

Format MP3 je pod vodstvom Hansa-Georga Musmanna razvijala skupina, ki jo je vodil prav Brandenburg s Fraunhoferjevega inštituta za integrirana vezja v sodelovanju z nemško Univerzo Friedricha-Alexandra Erlangen-Nürnberg ter ameriškim AT&T Bell Labs in takratnim francoskim Thomsonom.

Njihov uspeh je dolgoročno segel vse do današnjih dni, saj se tehnologija MP3 formata oziroma njegovega naslednika AAC (Avanced Audio Coding) uporablja bodisi pri pretočnem predvajanju, digitalnem radiu, digitalni televiziji ali video klicih.

Po uradnem poimenovanju se je format MP3 sicer sprva le počasi uveljavljal. Fraunhoferjev inštitut iz Erlangena je licenco za programsko opremo za pretvorbo v format MP3 dejansko nameraval prodati zainteresiranim podjetjem, a jim je namero preprečil mladi kibernetski kriminalec: avstralski študent je leta 1997 z ukradeno številko kreditne kartice pridobil programsko opremo za kodiranje in jo dal prosto na voljo na spletu. Kar je med drugim botrovalo tudi nastanku zloglasne platforme Napster.

Napster je od leta 1999 dalje povzročil ogromno škodo glasbeni industriji in umetnikom, saj je programska oprema milijonom uporabnikov omogočila enostavno in brezplačno izmenjavo datotek MP3. A Napster je hkrati skorajda čez noč spremenil format MP3 v standard za digitalno glasbo in poskrbel, da se je ta format uveljavil po vsem svetu.

Ne glede na to, Fraunhoferjev inštitut za integrirana vezja ni ostal brez finančnega deleža. Brandenburg ocenjuje, da je njegov takratni delodajalec od proizvajalcev predvajalnikov MP3, glasbenih platform in drugih imetnikov licenc letno pobral od 50 do 100 milijonov evrov pristojbin, dokler se ni leta 2017 v ZDA iztekel zadnji patent za MP3.

A resnično velikih poslov z MP3 ni imel Fraunhoferjev inštitut, temveč komercialni uporabniki tehnologije MP3, vključno s proizvajalci predvajalnikov MP3, kot so Apple, Sony, SanDisk, Creative, iRiver in Archos. Samo Apple je od leta 2001 do ukinitve proizvodne linije leta 2022 z iPodom ustvaril približno 60 do 70 milijard ameriških dolarjev prometa in vsaj 15 milijard dolarjev dobička.