Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Mesto grozljivega spomina
Večnacionalna družba lahko živi v skupni državi, če njeno lepilo niso etnični principi, temveč državljanske pravice in svoboščine
Enajstega julija 2025 so se v Potočarih pri Srebrenici znova gnetli visoki politiki v zakulisju nemih grobov. Vsakoletni spomin na množično in načrtno pobijanje moškega prebivalstva, na posilstva žensk in kraje otrok se letos prepleta tudi z obletnico slovitega Daytonskega mirovnega sporazuma. Genocid v Srebrenici je bridko ogledalo vojnih grozot ob razpadu Jugoslavije, Potočari pa postajajo prostor vsakoletne hipokrizije političnih elit. Pred tridesetimi leti se je tod zgodil nepredstavljiv največji zločin po II. svetovni vojni. Danes o tem vemo domala vse, o obsojenih političnih in vojaških zločincih, mednarodnem priznanju genocida, nemoči in nesposobnosti Združenih narodov, EU, Nata ... Svetovna ureditev, pravni red in politična odgovornost so se sesuli tukaj, leta 1995 in ne morda 2025 zaradi grozot v Ukrajini in genocida v Gazi. Daytonski sporazum je sicer prinesel vsiljeni mir, a hkrati povsem disfunkcionalne institucionalne rešitve. Zato Bosna in Hercegovina (BiH) po tridesetih letih znova postaja nevarno torišče geostrateških interesov, grozečega razpada države, morda nove vojne. Bo Srebrenica še enkrat postala varljiva ura izgubljenega spomina?