Konec zdravstvene krize?
V mariborski bolnišnici bo soglasje za delo drugje zaradi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva izgubila polovica zdravnikov, v Celju skoraj vsi
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel prisega na evolucijo in ne revolucijo v zdravstvu (fotografija je nastala med ogledom lokacije načrtovanega logističnega centra za preskrbo s cepivi v Ljubljani)
© Luka Dakskobler
Jedro nesoglasij med vlado in zdravniškimi organizacijami, predvsem zdravstvenim sindikatom Fides, ostaja zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi koalicija jasneje ločiti javno zdravstvo od zasebnega. V Fidesu so prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, saj naj bi omejeval pravico zdravnikov do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela. Uveljavitev zakona naj ne bi imela le negativnih učinkov na partikularne interese nekaterih zdravnikov, škodovala naj bi, kot trdijo v Fidesu, tudi javnemu zdravstvu. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema naj bi sledili dodatne kadrovske izgube in zastoji. Podobno je tudi mnenje drugih zdravniških organizacij.