Levica in Svoboda za legalizacijo konoplje

Potem ko je državni zbor v torek sprejel zakon, ki omogoča in ureja rabo konoplje v medicinske in znanstvene namene, sta Svoboda in Levica v zakonodajni postopek vložili še zakon, ki bo omogočil rekreativno rabo konoplje. S tem naj bi se uzakonila volja ljudstva, ki je bila izražena na referendumu pred več kot dvema letoma.

Sprejeti zakon, ki ureja medicinsko rabo konoplje, omogoča, da zdravnik po svoji presoji pacientu predpiše konopljo za katerokoli indikacijo ali stanje. Predpisal jo bo lahko za največ mesec trajajoče zdravljenje na neobnovljiv recept, pred prvim receptom bo moral bolnik opraviti zdravniški pregled in ga potem ponoviti čez leto dni. Za pridelavo medicinske konoplje bo lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo izpolnjevalo zakonske pogoje. Raba konoplje v medicinske namene je bila legalna že prej, ta zakon je le jasno določil, na kakšen način lahko bolnik pride do nje.

Drugi zakon, ki je bil v torek šele vložen in se ukvarja z osebno rabo, pa korenito spreminja odnos slovenske zakonodaje do konoplje – verjetno bo njegovo sprejemanje zbudilo tudi več zanimanja javnosti. Zakon bi namreč legaliziral posest in gojenje manjših količin konoplje za osebno rabo. Polnoleten prebivalec Slovenije bi lahko na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča gojil do štiri rastline konoplje. Ne glede na število članov gospodinjstva bi bilo v eni stanovanjski enoti dovoljeno gojiti največ šest rastlin.

Polnoletna oseba bo lahko poleg tega imela v lasti do sedem gramov konoplje na javnih površinah oziroma hranila 150 gramov konoplje doma, pa tudi do pet gramov oziroma mililitrov smole, izvlečkov ali drugih pripravkov iz rastline konoplje na javnih površinah ter do 50 gramov oziroma mililitrov smole, izvlečkov in drugih pripravkov iz rastline konoplje doma. Ne glede na število članov gospodinjstva na enem naslovu ne sme biti več kot 300 gramov konoplje in 100 gramov oziroma mililitrov smole, izvlečkov in drugih pripravkov iz rastline konoplje.

Zakonodaja, ki ureja promet s konopljo, se ne spreminja, ostaja torej kaznivo dejanje prometa s prepovedanimi drogami, za katero je predvidena kazen od enega leta do desetih let zapora. Dovoljeno pa je, da si polnoletne osebe med sabo brezplačno izročajo konopljo, a le v količinah, ki so dovoljene na javnih površinah, torej sedem gramov. Leta 2024 je bilo sicer 2541 oseb oglobljenih zaradi posesti manjših količin prepovedanih drog za osebno rabo, koliko izmed teh oseb je imelo v lasti konopljo, ni znano, lahko pa sklepamo, da je odstotek visok, saj je konoplja najpogostejša prepovedana droga. Kazen za ta prekršek je 40 evrov, s sodnimi taksami, ki znašajo 90 evrov, je končni strošek 130 evrov.

Zanimivo je, da k predlogu zakona podpisov ni prispevala stranka SD, ki je bila kritična že do medicinskega zakona, čeprav ga je nazadnje le podprla. Zakon o rekreativni rabi torej še nima zagotovljene trdne večine v parlamentu, a ga bo koaliciji verjetno uspelo sprejeti, če bo to hotela – navsezadnje je všečen levosredinskim volivcem, volitve pa se bližajo.