Kako bomo zavarovali delavce na prostem, ko je vsako leto bolj vroče?

Letošnje poletje je znova zelo vroče, temperatura sredi dneva redno preseže 30 stopinj Celzija. Junij 2025 je bil najtoplejši in najbolj suh mesec od začetka meritev leta 1950.

V teh razmerah je delo, še posebej na prostem, oteženo. Visoka temperatura ne vpliva le na počutje delavcev, ampak je lahko nevarna tudi za njihovo zdravje in varnost. To obravnava pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki predpisuje, da na delovnih mestih temperatura ne sme biti višja od 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je zaradi sevalne temperature nemogoče ohranjati nižjo temperaturo – najpogosteje so to delovni prostori na prostem. V takih pogosto delajo gradbinci, natakarji, komunalni delavci, policisti … V teh primerih pravilnik predpisuje, da mora delodajalec »poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija«. V praksi to pomeni hlajen zabojnik na gradbišču, kjer se delavci lahko odpočijejo. Po spremembi pravilnika, ki je začela veljati 12. julija, pa mora vsaki dve do tri ure delodajalec omogočiti še 15-minutni odmor z osvežilnimi napitki, ki se šteje v delovni čas. Kršitev pravilnika je sicer veliko. Leta 2024 je inšpektorat za varnost in zdravje pri delu pri 4569 inšpekcijskih nadzorih ugotovil 9396 kršitev zakonodaje.

Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gradbeništvu.

Najhujša posledica dela na vročini, ki jo pogosto občutijo prav gradbinci, je vročinski udar. »Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro zviša in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 stopinj Celzija ali več. Pri toplotnem udaru je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč,« piše v objavi Zveze svobodnih sindikatov.

Na Japonskem morajo delodajalci poleg tega, da zagotovijo hlajeno mesto za odmor, kot je to tudi v Sloveniji, delavcem priskrbeti oblačila, skozi katera lahko zrak nemoteno teče. Veliko delavcev, predvsem gradbenih, je od delodajalcev dobilo posebne jopiče, v katerih je nameščen ventilator, ki delavca ohlaja in poskrbi, da zrak kroži.

Konfederacija sindikatov 90 soglaša z najnovejšimi zakonskimi spremembami glede varnosti na delovnem mestu, a opozarja, da še vedno ni jasno opredeljeno, kdaj se morajo posamezni zaščitni ukrepi začeti izvajati in kdaj se mora delo ustaviti. »Predlagali smo, da bi se po zgledu tujine ta zakonodaja prilagodila, tako da bi morali delodajalci ob izdaji oranžnega opozorila Agencije RS za okolje ustrezno prilagoditi delovni proces, ob redečem opozorilu pa bi morali delo na prostem nemudoma prekiniti«, vendar pri tem niso bili uspešni.