Grega Repovž

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Uvodnik / V imenu denarja

Petek, 4. julij 2025, je bil črn dan za Slovenijo. Oziroma bi moral biti črn dan. Evropska agencija za okolje je objavila podatke o onesnaženosti evropskih mest. Naj zgolj v pojasnilo opomnimo, da smo leta 2025, ko predmet razprave v Evropi ni več, kako onesnažen je v kakem mestu zrak, temveč gre zdaj zgolj še za to, kako zelo je komu zrak uspelo izboljšati. Kakovost življenja leta 2025 niso več parkirišča za naše avtomobile, ampak dejansko njihova odsotnost. Zakaj? Danes res nikomur več ni treba dokazovati, da slab zrak ubija. Naj ponovimo: smo leta 2025. Samo leta 2022 je v Evropi približno 239 tisoč ljudi umrlo zaradi izpostavljenosti delcem PM 2,5.

A v Sloveniji se raje zapletamo v razprave, kaj so že ti delci in ali so res škodljivi, pa zakaj tako čudno ime, ki ga človek težko razume, kot da bi resno vzeli podatke. PM 2,5 so sicer mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Med drugim jih sestavljajo prah, dim, saje, delci, nastali zaradi obrabe pnevmatik in cestišča, ter delci prsti. Ker so zelo majhni, iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva.

Zakaj je pomemben petek, 4. julij? Ker so ta dan začela veljati nova, strožja pravila o kakovosti zraka, ki določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, katerih učinki na življenje ljudi so najhujši. Se je zato v Sloveniji kaj spremenilo? Smo se pripravili na te spremembe? Seveda ne. So imeli slovenski odločevalci tiskovno konferenco o novih ukrepih? Sta se z ukrepi odzvala Ljubljana in Maribor? Je imel tiskovno konferenco vsaj vodja opozicije in vladi očital nedejavnost na tem področju? Seveda ne. A da bi razumeli, kako globoko v napačno smer smo zabredli, se moramo vrniti k poročilu o kakovosti zraka po evropskih mestih leta 2024. Slovenska prestolnica Ljubljana je (podobno kot leto poprej) končala na 709. mestu, Maribor pa na 589. mestu od skupno 761. Težko bi bilo slabše, tudi za Maribor. Kaj se je torej v Sloveniji zgodilo po objavi poročila?

Se je 4. julija slovenska politika odzvala vsaj na te podatke? Seveda se ni. Huje. Ponovilo se je leto 2024. Mestna občina Ljubljana je bila nad uvrstitvijo zelo začudena in je zatrdila, da evropska agencija ni ponudila ustrezne razlage uvrstitve, je poročala RTV: »Župan Zoran Janković je dejal, da podatki ne gredo skupaj.« Enako kot leta 2024 je mestna oblast skušala zbuditi dvome o samem poročilu. A še huje je: tudi slovenska agencija za okolje Arso je (prestrašeno?) opravila poizvedovanje v evropski agenciji za okolje o tem, kakšno metodologijo je vendar uporabila, da so slovenska mesta končala tako klavrno. Pri čemer je bilo že lani ugotovljeno, da z metodologijo ni prav nič narobe, ampak je Ljubljana preprosto postala okoljsko zaostalo in umazano mesto. Po letih razvoja v napačno smer se je vse, kar so izrekali kritiki ljubljanske okoljske politike, izkazalo za kruto resničnost – to je vse. A kaj je pri tem najbolj noro? Da se nam zdi, da je treba mariborskega župana Aleksandra Arsenoviča kar malo pohvaliti – ker se ni spustil na to nizkotno raven diskvalificiranja evropske okoljske agencije in njenih podatkov. Kako se nam lahko zdi v Sloveniji odlika že to, da je nekdo vsaj molčal?

A pustimo župane ob strani. Temeljno vprašanje je, zakaj molči vlada. Sumimo, zakaj molči predsednik vlade: ker njegova stranka Gibanje Svoboda na mestni ravni sestavlja vladajočo koalicijo skupaj z županovimi svetniki. Še več: vemo tudi, da ima predsednik vlade Robert Golob ljubljanskega župana za nekakšnega političnega nestorja – verjetno pa tudi računa, da mu bo Jankovićeva podpora prinesla dodatne glasove na parlamentarnih volitvah. Žal lahko spet stopnjujemo. Čeprav torej vlada ve, da so podatki o onesnaženosti Ljubljane skrb zbujajoči, županu ne samo stoji ob strani, ampak mu dobesedno tlakuje pot do gradnje sežigalnice odpadkov, s katero se bo – četudi bi bila tehnološko naravnost izjemna – zrak v prestolnici le še poslabšal; to so zelo jasno povedali vsi pristojni strokovnjaki, vključili pa so se tudi slovenski zdravniki z unisonim nasprotovanjem.

Ko kaka vlada predpise oblikuje tako, da to koristi prav določeni skupini interesov, se temu po mednarodni opredelitvi reče sistemska korupcija. Da, sistemska korupcija je tudi, ko vlada molči ob podatkih o onesnaženosti prestolnice – namesto da bi sprejemala brezkompromisne ukrepe, da bi z njimi zaščitila državljane, ki živijo v ogroženih krajih (ker namreč ne gre le za Ljubljano in Maribor). In da, sistemska korupcija je tudi vladna podpora gradnji sežigalnice v prestolnici, ko vendar ima podatke, da je to okoljsko nevzdržno.