Močni politični izjavi

Letos teče že 64. leto od ustanovitve Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki. Simpozij je dal slovenskim umetnikom in umetnicam, Sloveniji kot družbi, pa tudi Kostanjevici, mestecu na Krki, občutek povezanosti s svetom. Kiparji in kiparke, ki so se ga udeleževali, so prihajali z vseh celin in Kostanjevica je bila nenadoma v središču sveta. Ta ugledna in ena najstarejših slovenskih mednarodnih institucij je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.

V najboljših letih Forme vive je na kiparskem simpoziju nekajkrat sodelovalo tudi do deset kiparjev in kipark, zadnja leta pa zaradi pomanjkanja produkcijskih sredstev veliko manj; leta 1988 je bilo še pet udeležencev, nato do leta 2019 po trije, od leta 2021 pa le po dva. Letos so povabili kiparki mlajše generacije – Nino Tovornik iz Ljubljane in Lucijo Jelić iz Zadra, ki kipa ustvarjata prav zdaj, v času simpozija, od 1. julija do 1. avgusta. Slovesna predstavitev njunih skulptur, ki bosta trajno razstavljeni v kostanjeviškem Parku skulptur, bo na sklepni dan simpozija ob 20. uri.

Nina Tovornik (1995) na simpoziju ustvarja kip iz masivnega kosa hrastovega lesa in bo oblikovala nekakšen sodoben totem, ki nosi delovni naslov Jejte, moj’ga brata konji. Njeno delovno orodje je med drugim motorna žaga, s katero obdeluje les v izjemno ekspresivni maniri kiparjenja. Nastala bo neke vrste mitološka pošast, velik kolos, ki bo prikazoval žejo in lakoto po kopičenju materialnega in tudi simbolnega. Kiparkino delo lahko razumemo kot kritiko sodobnega neoliberalnega sveta in njegove posledice – nenasitnega potrošništva.

Lucija Jelić (1996) gradi skulpturo, poimenovano Zmaga, na človekovi destruktivni naravi, na tistem segmentu zgodovine človeštva, ki govori o nenehnem rušenju in grajenju ter o manipulativnosti političnih in javnih diskurzov. Kompozicija se naslanja na motiv slavoloka zmage, neke vrste simbola tekmovalnosti in nasilja, vendar bo kip prikazoval delno porušeni slavolok. Močna politična kiparkina izjava nas opominja na ruševine nekdanjih civilizacij, pa tudi na ruševine, ki danes nastajajo v imenu pohlepa velikega mednarodnega kapitala in sionističnih apetitov v Gazi.

V širšem družbenem in političnem kontekstu je zelo pomembno, da umetnost razmišlja o aktualnem družbenem trenutku in o njem govori ter ga tematizira v sebi lastnem jeziku. Naj iz takšnega razmisleka nastane še tako abstraktna umetnina, je učinkovita in pomembna za kulturni prostor, če izhaja iz iskrene misli, ki zadene srž problema in ga s svojo refleksijo postavi na pravo mesto v naši skupni resnici.

Forma viva ni na prelomnici le zaradi manjka produkcijskih sredstev, ampak tudi zaradi kiparske forme in umetniških praks, ki so se v zadnjih desetletjih znatno spremenile. Danes se v Galeriji Božidar Jakac, ki od leta 1961 vsako drugo leto prireja ta kiparski simpozij in skrbi za zbirko že več kot 100 lesenih kipov, ukvarjajo tudi z vprašanji ohranjanja teh starih monumentalnih skulptur iz preteklosti. Krakovski hrast se je v teh dolgih letih izkazal za trden in odporen material. Pa vendar je ranljiv, les je živ in se pod vplivom okolja in vremena spreminja.

Tako je ohranjanje preteklih stvaritev – rekonstruiranje in restavriranje – postalo del osnovne paradigme Forme vive. Od leta 2021 so rekonstruirali in restavrirali že nekaj kipov: Japonski festival iz leta 1961 japonskega kiparja Eisakuja Tanake, skulpturo Brez naslova (1972) hrvaškega kiparja Miroslava Šuteja, ki se razteza prek potočka. Letos restavrirajo delo kiparja Dušana Tršarja, naslovljeno Brez naslova, iz leta 1972. V sodelovanju z avtorjem kipa v času simpozija restavriranje vodi restavrator Aleš Vene.

Mednarodni simpozij kiparjev:
Forma viva 2025
Kje: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Kdaj: simpozij do 1. avgusta 2025, predstavitev novih kipov 1. avgusta 2025 ob 20. uri