Izredna zamenjava stanovanja

Državni zbor je prejšnji teden sprejel popravke stanovanjskega zakona. Kljub priporočilu zagovornika načela enakosti že aprila letos in pozivu širokega kroga organizacij, ki delujejo na področju nasilja in človekovih pravic, prejšnji teden ob sprejemanju zakona neposredno v državnem zboru predlagatelj, to je ministrstvo za solidarno prihodnost, priporočilu oziroma pozivu ni prisluhnil.

»Dotaknila bi se zelo ozkega dela naših uporabnic, in sicer žrtev nasilja, ki so trenutne najemnice v neprofitnih stanovanjih in se morajo zaradi ogroženosti umakniti iz stanovanja, v katerem same ali skupaj z otroki bivajo,« je na seji razložila Tanja Hrovat Svetičič v imenu Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici ter v imenu Društva za nenasilno komunikacijo in drugih, ki delujejo na področju nasilja in človekovih pravic. Gre za primere, ko se ženske zaradi ogroženosti umaknejo iz neprofitnega stanovanja, v njem pa vztraja njihov (bivši) partner. Pri tem ženske še naprej poravnavajo stroške stanovanja, saj so formalne najemnice in torej tiste, ki jih bremenijo za neplačilo stroškov, hkrati pa imajo same dodatne stroške, ker si morajo poiskati drugo stanovanje, praviloma za tržno najemnino. Najemnica neprofitnega stanovanja namreč tega stanovanja ne more »vrniti« in prositi za drugo, dokler v njem vztraja bivši partner, saj po zakonu velja, da  stanovanje lahko vrne šele, ko je prosto bremen in oseb, kar ob dolgotrajnih formalnih postopkih pomeni večletno nevzdržno finančno in čustveno breme. »Zadnji primer je ženska s tremi otroki, ki je štiri leta in pol bivala v profitnem stanovanju, plačevala tržno najemnino in hkrati stroške najema za neprofitno stanovanje, v katerem je bival partner, stanovanja pa ni mogla vrniti, ker ga ni mogla pustiti prostega bremen in oseb, kot zahteva zakonodaja,« je povedala Tanja Hrovat Svetičič.

Da je treba v stanovanjskem zakonu popraviti sedanjo ureditev, je ministrstvo za solidarno prihodnost že aprila pozval zagovornik enakih možnosti. Konkretni predlog popravka zakona pa so poleg Društva za nenasilno komunikacijo pripravili in prejšnji teden vložili Pravna mreža za varstvo demokracije, Zavod Open in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Predlagali so dopolnitev člena, ki ureja možnost zamenjave javnega najemnega stanovanja, z institutom izredne zamenjave stanovanja, ki bi žrtvam omogočil, da v opisanih izrednih primerih za nedoločen čas dobijo drugo javno najemno stanovanje, izpraznitev prvega pa prevzame najemodajalec, torej sklad. Postopek te izredne zamenjave bi se začel na zahtevo žrtve, temeljil bi na mnenju centra za socialno delo ali ustrezne verificirane organizacije. Kot je v državnem zboru posebej opozorila Tanja Hrovat Svetičič, je opisanih primerov v praksi malo, a kadar se zgodi kaj takega, to pahne ženske, žrtve nasilja, v izjemno težek položaj.

Z ministrstva za solidarno prihodnost niso jasno pojasnili, zakaj niso upoštevali predloga organizacij, ki dobro poznajo razmere na terenu. Navajajo, da tudi problematiko žrtev nasilja, ki že najemajo javna najemna stanovanja, ureja novi institut izredne dodelitve javnega najemnega stanovanja, ki menda »omogoča hitro dodelitev enote v kriznih situacijah«. A pri tem gre za začasno rešitev, ki neposredno ne rešuje težav s prvotno najetim stanovanjem, hkrati pa žrtve nasilja v nekaterih občinah sploh niso opredeljene kot prednostna kategorija.