Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko?

Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko in najspornejšim zaporskim sistemom? Podatki že kažejo tako. Svet Evrope, ki združuje 46 evropskih držav, je izdal sveže poročilo o tem področju za stanje na dan 31. januarja 2024.

V širši Evropi je v povprečju v zaporu 115 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Daleč največ v Turčiji, 356, Slovenija pa je s 85 zaporniki na 100 tisoč prebivalcev podpovprečna. A to je tudi edini statistični podatek, povezan z najhujšo kaznovalno politiko, ki je za Slovenijo ugoden – če se seveda strinjamo s sodobno teorijo kaznovanja, ki pravi, da je manj zapornikov bolje, več pa slabše.

V vseh drugih pogledih je Slovenija porazna. V letu dni, od januarja 2023 do januarja 2024, je bila (podobno kot leto pred tem) država z daleč največjim porastom zaporniške populacije, ta je narasla za kar 25,4 odstotne točke. Bila je tudi država z največjo prezasedenostjo zaporov. Torej država, ki je v zapore stlačila največ dodatnih zapornikov nad maksimalno zmogljivostjo. Poleg tega je bila država z enim največjih deležev tujcev v zaporih, tedaj je znašal 48 odstotkov. V tem pogledu je bila osma med 46 državami, a bo vsako leto na tej lestvici le še napredovala, saj je danes v zaporih že več kot polovica tujcev, pravzaprav jih bo v prihodnjih letih že kar dve tretjini.

Kateri izmed teh podatkov se bo za leto 2026 in nekaj prihodnjih let sicer spremenil z izročitvijo novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah v uporabo. Predvsem se bodo spremenili podatki, kar zadeva prenatrpanost zaporov, pri čemer je Slovenija najslabša izmed vseh držav članic Sveta Evrope. A tudi ta statistika bo »ugodnejša« le začasno. Kot je dr. Mojca Mihelj Plesničar z Inštituta za kriminologijo v intervjuju za Mladino nedavno parafrazirala besede upokojenega kolega: »Naš upokojeni kolega z Inštituta za kriminologijo dr. Franci Brinc je rad dejal, da kolikor bomo imeli mest v zaporih, toliko bomo imeli zapornikov.« Mi dodajamo, da ne le toliko, ampak še celo precej več.