Kako blizu smo popolni diktaturi kapitala?

"Po prvem resnem zagonu okoljskih politik je oblastnike po vsem svetu začelo skrbeti za 'verodostojnost' podatkov o onesnaženju, za 'smotrnost' okoljskih projektov, za prenagljenost … Kar je razumljivo: denar se je začel premeščati, od naložb v ekologijo je dobička manj, steka se v druge žepe in s tem ogroža tradicionalne umazane/dobičkonosne industrije."

"Vlaganje v okolje je po definiciji nekaj, od česar imamo korist vsi, pa naj gre za pogozdovanje, upravljanje vodotokov, prepoved uporabe kemikalij v kmetijstvu in predelavi hrane, širjenje mreže javnih prevoznih sredstev ali zmanjšanje kurjave lesa. Če politiki vse manj podpirajo te nujne in za celotno družbo koristne ukrepe, tudi za ceno izgube volitev, je to mogoče pojasniti le na en način: povezani in zavezani so kapitalskim lobijem, ki imajo v rokah robustno tradicionalno, umazano industrijo, ki hodi po tradicionalnih korupcijskih poteh. In bolj ko so podnebne spremembe naš vsakdanjik, bližje smo vzponu popolne globalne diktature kapitala, ki politike uporablja le še kot upravljalce njihovih interesov, gospodarskih in vojaških."

(Kolumnistka Tanja Lesničar Pučko o tem, da so politiki zavezani kapitalskim lobijem, ki imajo v rokah robustno tradicionalno, umazano industrijo; v kolumni za Dnevnik)