Tanja Fajon / »Kazenska ovadba je le pretveza za politično obračunavanje«

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je na specializirano državno tožilstvo vložilo kazensko ovadbo proti nekdanji ministrici Tanji Fajon in nekdanji generalni sekretarki Bojani Žvokelj. Pri postopku nominacije nekdanje zunanje ministrice za predstavnico EU za Sahel naj bi glede na navedbe prišlo do "hudih kršitev zakonodaje", poroča Planet TV.

Po informacijah Planet TV se zdajšnje vodstvo ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) v kazenski ovadbi skoraj v celoti opira na pravno mnenje vladne službe za zakonodajo, ki so jo zaprosili za pravno mnenje. Ta je ugotovila, da nekdanja generalna sekretarka na ministrstvu Barbara Žvokelj "ni imela pristojnosti, da bi mimo vlade uradno nominirala svojo nadrejeno za predstavnico EU za Sahel".

To v ovadbi poudarja tudi ministrstvo, češ da je vlada namreč edini organ, ki v skladu z zakonom zastopa državo ter zanjo opravlja ustanoviteljska upravičenja in kadrovska opravila, o omenjeni kandidaturi pa nikoli ni odločala. Kandidatura prav tako ni bila obravnavana na vladni komisiji za kadrovske in administrativne zadeve, z njo pa ni bil seznanjen niti pristojni odbor državnega zbora, čeprav je bil v času kandidature že polno operativen, poroča Planet TV.

V kazenski ovadbi so po poročanju omenjene televizije zapisani tudi očitki, da so vsi postopki in komunikacija v zvezi s kandidaturo potekali neposredno med Tanjo Fajon in Bojano Žvokelj preko elektronske pošte, brez uporabe običajnih diplomatskih poti in brez vključitve diplomatsko-konzularnih predstavništev RS. Na MZEZ izrecno navajajo, da je bil takšen postopek izveden povsem drugače od primerljivih postopkov v preteklosti in predstavlja odstop od ustaljene institucionalne prakse države, dodajajo.

Nominacija v imenu države?

Kot izhaja iz argumentacije ovadbe je predvsem "obremenjujoča vsebina nominacijskega pisma", pod katerega se je podpisala Žvokelj. "V čast mi je predlagati vršilko dolžnosti podpredsednico vlade ter ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon," naj bi po poročanju televizije pisalo v pismu. Po mnenju ministrstva je Žvokelj s tem sama izvedla "formalni akt nominacije kandidatke v imenu države", kar po pravni naravi predstavlja "prekoračitev meja njenih uradnih pravic".

V ovadbi, o kateri poroča tudi več spletnih portalov, jima še očitajo, da sta ministrstvo in vlado prikrajšali za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire kandidata ter kršili temeljne postulate pravne države, čeprav sta se po oceni ministrstva obe zavedali, da za to nimata pristojnosti in da je postopek neskladen z ustaljeno prakso ter s slovenskim pravnim redom, poročajo.

Politično obračunavanje z drugače mislečimi

Tanja Fajon je v odzivu na svojem Facebook profilu zatrdila, da je bil postopek njene kandidature izpeljan zakonito in strokovno, v skladu s preteklo prakso ministrstva, kar bo tudi dokazano pred pristojnimi organi. Ker z vsebino kazenske ovadbe ni seznanjena, pa je ne more podrobneje komentirati, je zapisala, ob tem pa dodala, da je jasno, da je kazenska ovadba zgolj pretveza za politično obračunavanje z nasprotnim političnim polom in drugače mislečimi.

Po slovenski zakonodaji ni pravne zahteve, da bi morala vlada odobriti individualno kandidaturo za položaj posebnega predstavnika EU, ali katerokoli drugo napotitev slovenskega državljana v mednarodno organizacijo, je zatrdila.

"Posledično je bila moja kandidatura v celoti skladna tako s slovensko zakonodajo kot z ustaljeno upravno prakso. Ne obstaja pravna podlaga za sklep, da bi bil postopek kandidature v nasprotju s slovenskim pravnim redom."

Slovenska zakonodaja sicer po njenem določa interni postopek za nominacije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije na podlagi zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, vendar se ta pravni okvir ne uporablja za napotitev nosilcev funkcij izvršilne veje oblasti. Ob tem je posebej poudarila, da je šlo za individualno kandidaturo in ne za kandidaturo Republike Slovenije.

Slovenska zakonodaja ne zahteva soglasja vlade

Kot je še dodala Tanja Fajon, slovenska notranja zakonodaja prav tako ne zahteva soglasja vlade za napotitev posameznikov v mednarodne organizacije. Slovenija je v preteklosti že predlagala kandidata za položaj posebnega predstavnika EU, zato smo sledili ustaljeni domači praksi na tem področju. Tudi praksa pri primerljivih imenovanjih v okviru institucij EU na primer pri kandidaturah slovenskih predstavnikov za visoke diplomatske položaje v EU po njenih besedah ni zahtevala predhodnega soglasja vlade, pri čemer se relevantna zakonodaja v vmesnem času ni spremenila.

"Posledično je bila moja kandidatura v celoti skladna tako s slovensko zakonodajo kot z ustaljeno upravno prakso. Ne obstaja pravna podlaga za sklep, da bi bil postopek kandidature v nasprotju s slovenskim pravnim redom," je še dodala Fajon.