Nekako bo treba očistiti greznico

Komentarji na novičarskih portalih so pogosto mesto, kjer anonimi uporabniki iz sebe na vulgarne načine izlivajo gnev. Veliko medijev je zaradi odgovornosti do javne razprave komentarje onemogočilo – med drugim je to že pred desetletjem storila tudi Mladina. Večina spletnih medijev v Sloveniji komentarje ohranja. Razlogi pa so poslovni, saj komentiranje zagotavlja bolj množičen obisk spletnih strani.

A kaj so ti komentarji? Poglejmo tipičen vzorec. Na spletni strani javne RTV Slovenija, na njenem MMC, med komentarji pod novico o nogometni ligi UEFA, ki govori o predstavnici v izvršnem odboru UEFE, med 20 člani sta v njem samo dve ženski, preberemo, da »to ni fer do vseh milijonov moških, ki so od nje bolšji v praktično vsem, razen rojevanju«. Isti uporabnik je pod nekim drugim člankom slovensko predsednico Natašo Pirc Musar označil za »žensko in kokoš«, zapisal pa je tudi, da »ženske niso sposobne tako kot moški za politiko«. Neki drug uporabnik je pod novico, da je več zaposlenih v Zavarovalnici Triglav prejelo ponudbe za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, zapisal, da »levi socializem vedno vse zjebe v zgodovini je bilo vedno isto blentavi narod pa še kar rine v levo sranje«.

Komentatorji se radi lotijo manjšin. Poleg žensk ne marajo oseb iz skupnosti LGBT, za katere menijo, da »vsiljujejo svoje prepričanje na vsakem koraku«. Komentar pod novico, da je Rusija organizacije LGBT prepovedala zaradi »ekstremizma«, ki sporoča: »Kolikor vem je Rusija sprejela zakon, katerega glavna poanta je to, da se prepoveduje reklamiranje homoseksualnosti in populizem v zvezi s spremembo spola med najbolj ranljivo skupino – mladimi. Recite kar hočete, meni se to zdi razumno,« je dobil kar 257 všečkov, kar je bilo največ pod to novico.

Pod vsako novico o vojni v Ukrajini je veliko komentarjev, ki izražajo naklonjenost totalitarnemu režimu Vladimirja Putina. Ob letošnji vojaški paradi 9. maja v Moskvi je neki uporabnik zapisal: »Čestitke Vladimirju Putinu ob 25. letnici njegove vladavine. Brez dvoma največji državnik našega časa! Moje osebno globoko spoštovanje do tega velikana in velikega mirovnika! Svet zaradi njegove prisotnosti postaja bolj pravičen in pošten!« Komentar je požel odobravanje drugih uporabnikov.

Format komentiranja na MMC RTV prispeva k radikalizaciji in ne spodbuja kakovostne razprave, temveč čustveno, polarizirano, pogosto sovražno izražanje mnenj.

Za komentiranje na portalih MMC javne RTV in 24ur, torej dveh največjih slovenskih portalih, ki omogočata komentiranje, je treba ustvariti brezplačen uporabniški račun. Na 24ur mora uporabnik sporočiti tudi svojo telefonsko številko, s prejetem kratkega sporočila pa potrdi profil, s katerim lahko nato komentira. Ta ukrep naj bi pomagal pri preprečevanju delovanja različnih »botov« – računalniških programov, ki komentirajo sami od sebe, preprečil pa naj bi tudi možnost, da uporabnik ustvarja vedno nove profile, ko so prejšnji zaradi neprimerne vsebine onemogočeni. Javni MMC zahteva le e-naslov, kar omogoča več zlorab.

Obe platformi imata pravila glede vsebine komentarjev; ti naj ne bi bili žaljivi, rasistični, seksistični, homofobični, ne smejo nakazovati na spolnost, zagovarjati nezakonitega ravnanja in podobno. Obe komentarje tudi urejata, pri novicah, kjer je pričakovati večjo količino spornih komentarjev, pa poteka »predmoderacija« – to pomeni, da vsak komentar, preden je objavljen, prebere moderator.

A tudi ta moderacija pogosto zataji. Komentarji, ki očitno kršijo eno ali več pravil, ostanejo ali pa so na spletu vidni dovolj dolgo, da jih bralci lahko prebirajo. To ni presenetljivo, saj jih moderirajo ljudje, ki se ne morejo nemudoma odzvati na vsak neprimeren komentar. Vse to je še posebej sporno, ko govorimo o javnih medijih, torej o RTV, katere naloga je skrb za splošni interes državljanov – tudi tistih, do katerih so komentarji pogosto sovražni. Res je, da največji družbeni mediji prav tako slabo moderirajo vsebine ali pa jih sploh ne, hkrati pa njihovi algoritmi spodbujajo in širijo sovražne vsebine. A javna RTV bi bila lahko boljša.

Redni uporabnik MMC Klemen Černe se že nekaj let ukvarja s problematiko komentarjev na tem portalu in trdi, da »nobena druga javna RTV v EU ne omogoča komentiranja v takšnem obsegu in pod skoraj vsemi novicami (po besedah vodje moderatorjev vsak dan pregledajo na tisoče komentarjev), moderatorji pa se zato preveč zanašajo na uporabnike in jih pozivajo k prijavam neprimernih komentarjev ter s tem prelagajo odgovornost nanje. Pri takšnem obsegu komentarjev kakovostna moderacija ni mogoča, to dokazujejo tudi številni neprimerni komentarji, ki prestanejo predhodno moderacijo. Odgovorni na MMC bi se lahko zgledovali po redkih javnih medijih v EU (Avstrija, Finska, Francija in Luksemburg), ki omogočajo komentiranje pod strogimi pravili in pod redkimi izbranimi novicami, vsi tamkajšnji komentarji pa so pred objavo skrbno pregledani. Vendar ne upoštevajo primerov dobre prakse in trmasto vztrajajo pri svojem sistemu, ki je izjemno dovzeten za zlorabe in napake.«

Uredništvu MMC se zdi moderiranje na platformi uspešno. »Število komentarjev se je v zadnjih letih močno povečalo, zato uvajamo različne izboljšave in spremembe, tudi ob pomoči umetne inteligence, da bo sistem moderiranja komentarjev še bolj učinkovit, izkušnja pa za uporabnike še boljša. Večina kršitev sodi v kategorijo komentiranja zunaj teme, nespoštljive komunikacije ali rabe neprimernih besed. Sovražnega govora ali hujših kršitev v veliki večini primerov ne zaznavamo. Kršitve se pojavljajo predvsem pri posameznih temah notranje in zunanje politike.« Poudarjajo še, da je med deseto uro ponoči in sedmo zjutraj komentiranje zaradi odsotnosti moderatorjev onemogočeno.

Černe se s pojasnili ne strinja, meni, da že sam format prispeva k sovražnim vsebinam komentarjev. »Format komentiranja na MMC RTV Slovenija (anonimnost, možnost ustvarjanja več uporabniških računov, ocenjevanje komentarjev z zvezdicami) prispeva k radikalizaciji in ne spodbuja kakovostne razprave, temveč čustveno, polarizirano, pogosto sovražno izražanje mnenj.«

Komentarji uporabnikov, ki so obljubljali večjo participacijo in celo revitalizacijo odnosa novinarstva z javnostjo, so se izrodili.

Rešitev, ki se ponuja kar sama, je preprosta: ukinitev komentarjev. To je na primer leta 2023 storil portal Siol, eden od največjih spletnih portalov v državi. Takratni odgovorni urednik Mihael Šuštaršič je ob koncu tedna izpeljal eksperiment – kako bi bil portal videti brez komentiranja. »Po dolgem času sem imel ’miren’ konec tedna, ker mi ni bilo treba brisati nesramnih, žaljivih in tudi sovražnih komentarjev,« je zapisal ter bralce obvestil, da bo komentiranje do nadaljnjega onemogočeno. Tako je na Siolu še danes. Komentarjev prav tako ni na spletnih straneh Dnevnika, Večera ter, kot že zapisano, Mladine, še vedno pa jih omogočata poleg MMC in 24ur tudi Delo, kjer je komentarjev zelo malo, in Nova24, kjer so komentarji še posebej sovražni. Tudi največji tuji mediji imajo različne politike. Angleška BBC in Guardian, nemški Spiegel, ameriški CNN in bruseljski Politico ne omogočajo komentiranja, nemški Zeit in Euronews komentarje imata. V uredništvu MMC, delu javnega servisa, ne razmišljajo o ukinitvi ali prilagoditvi komentarjev, češ da je to »eden od načinov sodelovanja uporabnikov in izraz njihove pravice do svobodnega izražanja«. Verjetno jih ne moti niti to, da komentarji prispevajo k bolj množičnemu obisku na spletni strani. Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak na naša vprašanja ni želela odgovarjati, svet RTV pa bo mnenje lahko podal šele, ko bo na seji obravnaval pripombe, ki jih je na RTV naslovil Klemen Černe.

Res je, da so spletni komentarji nekaj, kar je v svojih začetkih imelo demokratični potencial, javnosti so omogočili, da na novico odgovori takoj, ne šele v pismih bralcev, katerih dostava traja dlje. Igor Vobič, profesor novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pravi, da »so komentarji uporabnikov obljubljali večjo participacijo in celo revitalizacijo odnosa novinarstva z javnostjo«. A te ideje »so se izrodile«. Vobič ne podpira onemogočenja komentarjev, trdi, da bi se tako izgubili prostori izmenjave mnenj in stališč. »To ne pomeni, da je rešitev ukinjanje teh prostorov izmenjave, temveč da jih je treba temeljito premisliti in na novo osmisliti. Namesto pasivne tolerance spornega govora vseh vrst bi morala uredništva spodbujati premišljeno, spoštljivo in vključujočo razpravo, ki presega logiko algoritmične vidnosti in kvantitativnih metrik. Za to bi morali oblikovati drugačne uredniške strategije, vlagati v moderacijo in razvijati inovativne digitalne formate novinarstva, s katerimi bi uveljavljali načelo javnosti.«

Drug morebiti manj strog ukrep bi lahko bil, da bi morali imeti komentatorji v uporabniškem računu ime in priimek ter morda še kraj prebivališča, kot je navada pri pismih bralcev. S tem bi se izključil element anonimnosti, ki pogosto spodbuja vulgarnost razprave na spletu.

So pa vse te rešitve bolj ko ne obliži na rano. Morda je prišel čas, da se mediji začnejo ukvarjati s širšo problematiko – kulturo, ki take komentatorje ustvarja in spodbuja. Ali kot pravi Monika Kalin Golob, profesorica na katedri za novinarstvo na FDV: »V lovljenju ravnotežja med svobodo govora ter pravico osebe do časti in dobrega imena, s katerim se od devetdesetih let ukvarjajo slovenska sodišča, se zadnja desetletja banalizira, primitivizira in vulgarizira javno komuniciranje nasploh. Pogosto to velja prav za politično javno komuniciranje, kolikor nas doseže prek medijev. Tako da težava niso samo komentarji na spletnih platformah, ampak vse to izvira iz politik in družbe.«