S policijo nad koroške Slovence

Prišlo jih je ogromno, z maricami in avtomobili. »Bili smo v šoku, zbegani in prestrašeni. Ni nam bilo jasno, kaj se dogaja, bilo je grozno. Poleg so imeli tudi psa, ki je ves čas lajal,« Lucija Pfeifer, mlada študentka, pripadnica slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, opisuje dogodke iz minulega tedna. »Nad nami je krožil helikopter,« dodaja. Nekateri naj bi bili opazili celo letalnik.

Že dve leti mladi Korošci v Peršmanovi domačiji v Železni Kapli pripravljajo antifašistične tabore. Mesto je simbolično: tam so enote SS v sodelovanju s policijo 25. aprila 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, na domačiji postrelile 11 civilistov, od tega sedem otrok, članov družin Sadovnik in Kogoj. Domačija je od tedaj osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora koroških Slovencev.

Študenti se na antifašističnih taborih na Peršmanovi domačiji, ki je tudi muzej, ukvarjajo z zgodovino, manjšinskimi vprašanji in drugimi političnimi temami in izzivi, s katerimi se spoprijemajo mladi, razlaga Lucija Pfeifer, ki je soorganizirala letošnji tabor, a jih je tokrat zmotil prihod približno 30 policistov, nekaterih tudi iz specialnih enot avstrijske policije, s sedmimi vozili.

Avstrijska policija je sporočila, da so na taboru posredovale tri enote, med njimi tudi posebna enota Zveznega urada za tujce in azil, zaradi »suma različnih upravnih prekrškov« – domnevno naj bi šlo za ilegalno kampiranje, preverjali pa naj bi bili celo sum nemoralnega odnosa do spominskega znamenja, so poročali avstrijski mediji. Pri tem so zaradi upiranja začasno aretirali Nikolaja Orascheja, tajnika Zveze koroških partizanov, eno osebo pa so tudi poškodovali.

»Ni res, nismo se vedli nasilno. Policiji smo s telesi preprečili vstop, ko smo se postavili pred vhod, ker je prišla brez sodne uredbe za hišno preiskavo, pri čemer so eno osebo poškodovali,« opisuje drugo plat zgodbe Lucija Pfeifer. Razlog za posredovanje je po njenem mnenju očitno političen, saj so udeleženci tabora med policisti opazili tudi okrajnega glavarja Velikovca Gerta Andréja Klöscha.

Bernard Sadovnik, predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost, katerega družina je bila tudi pobita na omenjeni domačiji, pravi, da je bila akcija policije hud udarec za sožitje. »Ta poseg zaradi domnevnih upravnih prekrškov dojemam kot nesorazmeren, nespoštljiv in ponovno travmatizirajoč. Takšno ravnanje odpira stare rane. Omaja moje zaupanje – ne le v senzibilnost državnih organov, temveč tudi v iskrenost spominjanja na zločine nacionalsocializma,« je zapisal v sporočilu za javnost.

Odnosi med avstrijsko večino, kjer največjo podporo uživa do slovenske manjšine negativno razpoložena Svobodnjaška stranka (FPÖ), in slovensko manjšino, se sicer že nekaj časa slabšajo. Veliko je simbolne vojne: leta 2020 je Koroška v Žitari vasi postavila spominsko ploščo nacistu Hansu Steinacherju, enemu najpomembnejših nasprotnikov manjšinskih pravic Slovencev po drugi svetovni vojni. V zadnjem času pa so protislovenski ukrepi že tudi konkretnejši.

Avstrijska zvezna vlada je nedavno sporočila, da bo financiranje narodnih skupnosti leta 2025 zmanjšala za 189 tisoč evrov. Za leto 2026 je predvideno celo zmanjšanje za 599 tisoč evrov. Na avstrijskem Štajerskem pa je deželni parlament v zakon o deželnih simbolih vključil Dachsteinsko pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi (izgubljeno) ozemlje Slovenije.