Ali Sova Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

»Velika človeška stiska prisili človeka, da se javno izpostavi in tvega vse. Ker preprosto ne more več,« razlaga dober poznavalec zgodbe Palestinca Jaberja Elmasryja, ki jo zadnji teden opisujejo mediji in odpira vprašanja, kako strokovno in profesionalno delujejo agenti naše obveščevalno-varnostne agencije Sova, kako s svojimi metodami vplivajo na življenja najranljivejših in tudi kako Sova najranljivejše obravnava. Ali Sova, kot retorično sugerira sogovornik, Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

Elmasry je prišel v Slovenijo pred skoraj 17 leti zaradi projekta rehabilitacije otrok iz Gaze (pod okriljem Fundacije Danila Türka in Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF), je slovenski državljan, nase pa je opozoril na javnem dogodku ob nedavnem obisku posebne poročevalke Združenih narodov Francesce Albanese v Ljubljani. Iz občinstva se je oglasil, ko je povedala, da je slovensko vlado izrecno pozvala, naj omogoča združitve družin Palestincev, ki živijo tukaj. Elmasry je opisal svojo izkušnjo s Sovo. Osebe, ki so se predstavljali kot uslužbenci Sove – eden med njimi je bil »Jure Koren«, naj bi se želele z njim pogajati, od njega naj bi zahtevale, da jim daje informacije o drugih Palestincih v Sloveniji, da torej zanje vohuni, kar je zavrnil, zaradi česar pa naj bi Sova ovirala združitev z njegovo visoko nosečo ženo, Palestinko, ki je zdaj v Egiptu in ne dobi vizuma, ker Sova zanjo izdaja negativna mnenja.

Pred podrobnostmi o teh mnenjih povzemimo odziv Sove. Na Sovi vse »ostro zavračajo« in trdijo, da gre za pritisk nanje, Elmasryja v odgovoru osebno diskvalificirajo: »Slovenska obveščevalno-varnostna agencija jih (obtožbe, op. a.) razume kot obliko kontinuiranega pritiska zadevne osebe na strokovne in zakonite ukrepe agencije, ki izvaja vse naloge v skladu s svojimi zakonsko določenimi pristojnostmi za zagotovitev nacionalne varnosti Republike Slovenije.« In še: »Gre za poskus vplivanja na potek postopkov, ki so pravno urejeni s področno zakonodajo, poleg tega ima prizadeta oseba vedno možnost uporabe pravnih sredstev kot tudi nadzornih mehanizmov, kot je npr. nadzor Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.« Te »možnosti« so za vsakega, še posebej pa za tujce v osebnih stiskah, kot jih že mesece doživljajo Palestinci in Palestinke, slab, skoraj neprimeren napotek. Omenimo še, da so v omenjeni državnozborski komisiji predsednik in še dva člana iz opozicijske NSi, med njimi je Jernej Vrtovec, ki je oktobra 2023 obiskal Izrael in obsodil resolucijo Združenih narodov, ki je pozivala k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja v Gazi.

Izdajo vizuma ženi Nimi je že lani zavrnilo veleposlaništvo v Kairu in po pritožbi še ministrstvo za zunanje zadeve. Pri obeh je bil razlog mnenje Sove, da bi žena »v RS in EU lahko širila interese Hamasa, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti«. Jaber Elmasry, ki je dobil vpogled v mnenje, trditve in izpeljave zavrača. Sova naj bi na primer Jaberja zaradi podobnega imena in priimka »zamenjala« s članom Hamasa, čeprav sam že več kot desetletje živi v Sloveniji. Za hamasovce so označili tudi Nimine brate, ob tem pa so v Sovi naštevali imena in priimke njenih svakov, o katerih nima informacij. Vez s Hamasom naj bi Sova pri Nimi prepoznala tudi v tem, da je kot fizioterapevtka pomagala v bolnišnici Al Šifa, največji bolnišnici v Gazi. Zdaj bo odločilo upravno sodišče, ki bo tudi dobilo vpogled v sicer tajna mnenja Sove.